Kazalo
40 odnosi: Alemani, Angleščina, Švica, Bern, Brestanica, Bronasta doba, Cesarska neposrednost, De iure - de facto, Evangeličanska Cerkev, Francoščina, Friderik II. Hohenstaufen, Glarus, Gotthard (prelaz), Habsburžani, Italijanščina, Kanton Luzern, Kanton Schwyz, Kanton Zürich, Kantoni Švice, Katolištvo, Kmetijstvo, Kultura trakaste keramike, Luzern, Mezolitik, Mittelland (Švica), Nemščina, Neolitik, Okraji Švice, Paleolitik, Prazgodovinska kolišča okoli Alp, Rigi, Rudolf I. Habsburški, Samostan Einsiedeln, Samostan Reichenau, Samostan Sankt Gallen, Uri, Vierwaldstadtsko jezero, Züriško jezero, Zürich, Zug.
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Kanton Schwyz in Alemani
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Kanton Schwyz in Angleščina
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Kanton Schwyz in Švica
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Kanton Schwyz in Bern
Brestanica
Bazilika Lurške Matere Božje Ribniki Mačkovci Pogled na Mohor Železniška postaja, pogled z gradu Brestanica (do leta 1953 Rajhenburg) je naselje trškega značaja v Občini Krško.
Poglej Kanton Schwyz in Brestanica
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Kanton Schwyz in Bronasta doba
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Kanton Schwyz in Cesarska neposrednost
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Kanton Schwyz in De iure - de facto
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Kanton Schwyz in Evangeličanska Cerkev
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Kanton Schwyz in Francoščina
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Kanton Schwyz in Friderik II. Hohenstaufen
Glarus
Glarus (nemško: Glarus, francosko: Glaris ali latinsko: Claruna) je mesto v Švici in glavno mesto kantona Glarus.
Poglej Kanton Schwyz in Glarus
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Kanton Schwyz in Gotthard (prelaz)
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Kanton Schwyz in Habsburžani
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Kanton Schwyz in Italijanščina
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Poglej Kanton Schwyz in Kanton Luzern
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Poglej Kanton Schwyz in Kanton Schwyz
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Poglej Kanton Schwyz in Kanton Zürich
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Kanton Schwyz in Kantoni Švice
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Kanton Schwyz in Katolištvo
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Kanton Schwyz in Kmetijstvo
Kultura trakaste keramike
Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.
Poglej Kanton Schwyz in Kultura trakaste keramike
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Kanton Schwyz in Luzern
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Poglej Kanton Schwyz in Mezolitik
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Kanton Schwyz in Mittelland (Švica)
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Kanton Schwyz in Nemščina
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Kanton Schwyz in Neolitik
Okraji Švice
V federativno organizirani Švici, kjer vsak kanton svobodno odloča o svoji interni organizaciji, obstaja velika raznolikost organizacijskih struktur in posledično tudi nazivov za posamezne upravne enote med kantonom in občino.
Poglej Kanton Schwyz in Okraji Švice
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Kanton Schwyz in Paleolitik
Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Prazgodovinska kolišča okoli Alp so vrsta prazgodovinskih naselbin (ali stanovanjskih hiš) v Alpah in okoli njih, zgrajenih od približno 5000 do 500 pr.
Poglej Kanton Schwyz in Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Rigi
Rigi (ali gora Rigi; znana tudi kot Kraljica gora) je gorski masiv v Alpah v osrednji Švici.
Poglej Kanton Schwyz in Rigi
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Kanton Schwyz in Rudolf I. Habsburški
Samostan Einsiedeln
Samostan Einsiedeln (nemško Kloster Einsiedeln) je benediktinski samostan v vasi Einsiedeln v kantonu Schwyz v Švici.
Poglej Kanton Schwyz in Samostan Einsiedeln
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Kanton Schwyz in Samostan Reichenau
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Kanton Schwyz in Samostan Sankt Gallen
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Poglej Kanton Schwyz in Uri
Vierwaldstadtsko jezero
Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki.
Poglej Kanton Schwyz in Vierwaldstadtsko jezero
Züriško jezero
Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee) je ledeniško jezero v Švici.
Poglej Kanton Schwyz in Züriško jezero
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Kanton Schwyz in Zürich
Zug
Zug (latinsko Tugium) je mesto v Švici.
Poglej Kanton Schwyz in Zug