OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 596 odnosi: Adiža, Adulske Alpe, Aegolius, Ajstulf, Albulski predor, Allgäu, Alobrogi, Alpe d'Huez, Alpidska orogeneza, Alpini, Alpinizem, Alpska konvencija, Alpska krešica, Alpska mastnica, Alpska psihadelija, Alpska rovka, Alpska tundra, Alpske države, Alpski kozliček, Alpski kozorog, Alpski lesketnik, Alpski svizec, Alpski zid, Ambari, Ambroni, Anton Janša, Anton Melik, Arheologija, Arnošt Brilej, Asiago, Autari, Avba, Avstrija, Škofjeloško hribovje, Šotna deva, Štajerska kokoš, Štefan III. Bavarski, Švica, Železniška proga Jesenice–Sežana, Žiga Graf, Žiga Petrič, Čarobna gora, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Češki masiv, Čmrlj, Črni kamenjak, Črnikasti pelin, Balvan, Barjanska deva, Barjanski škratec, ... Razširi indeks (546 več) » « Shrink indeks

Adiža

Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.

Poglej Alpe in Adiža

Adulske Alpe

Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.

Poglej Alpe in Adulske Alpe

Aegolius

Aegolius je majhen rod sov.

Poglej Alpe in Aegolius

Ajstulf

Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.

Poglej Alpe in Ajstulf

Albulski predor

Albulski predor je osrednji del Albulske železnice, ki je del retijskega železniškega omrežja v kantonu Graubünden v Švici.

Poglej Alpe in Albulski predor

Allgäu

Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.

Poglej Alpe in Allgäu

Alobrogi

Galija v 1. stoletju pr. n. št. Alobrogi (antično grško: Άλλόβριγες, Άλλόβρυγες ali Άλλόβρoγες), keltsko pleme v antični Galiji, ki je bilo naseljeno med reko Rono in Ženevskim jezerom v sedanji Savoji, Daufineji in Vivaraisu.

Poglej Alpe in Alobrogi

Alpe d'Huez

Profil vzpona na Alpe d'Huez Alpe d'Huez je francosko alpsko zimskošportno središče.

Poglej Alpe in Alpe d'Huez

Alpidska orogeneza

Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.

Poglej Alpe in Alpidska orogeneza

Alpini

Korpus alpinov ali alpincev (izvirno Corpo degli Alpini) so elitne gorske enote sprva Kraljeve, nato pa današnje Italijanske kopenske vojske.

Poglej Alpe in Alpini

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Poglej Alpe in Alpinizem

Alpska konvencija

Logotop Alpske konvencije Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah.

Poglej Alpe in Alpska konvencija

Alpska krešica

Alpska krešica (znanstveno ime Hornungia alpina) je alpska rastlina iz družine križnic.

Poglej Alpe in Alpska krešica

Alpska mastnica

Alpska mastnica (znanstveno ime Pinguicula alpina) je mesojeda rastlina.

Poglej Alpe in Alpska mastnica

Alpska psihadelija

Alpska psihadelija je četrti studijski album slovenskega indie rock glasbenika Samuela Bluesa, izdan 14.

Poglej Alpe in Alpska psihadelija

Alpska rovka

Alpska rovka (znanstveno ime Sorex alpinus) je vrsta rovke, ki je razširjena v visokogorskih gozdovih Alp, Pirenejev, Karpatov in Balkana.

Poglej Alpe in Alpska rovka

Alpska tundra

Alpska tundra je vrsta naravne regije ali bioma, ki ne vsebuje dreves, ker se razteza na velikih nadmorskih višinah.

Poglej Alpe in Alpska tundra

Alpske države

Relief Alp. Alpske države so države, ki ležijo ob Alpah.

Poglej Alpe in Alpske države

Alpski kozliček

Alpski kozliček ali planinski kozliček ali planinski kozloček (znanstveno ime Rosalia alpina) je velik hrošč iz družine kozličkov (Cerambycidae), ki ga prepoznamo po njegovem značilnem vzorcu obarvanosti.

Poglej Alpe in Alpski kozliček

Alpski kozorog

Álpski kozoróg (znanstveno ime Capra ibex) je kozi sorodna visokogorska žival.

Poglej Alpe in Alpski kozorog

Alpski lesketnik

Alpski lesketnik (znanstveno ime Somatochlora alpestris) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v visokogorjih Srednje Evrope, Skandinaviji, severu evropskega dela Rusije in jugu Sibirije v Vzhodni Aziji.

Poglej Alpe in Alpski lesketnik

Alpski svizec

Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.

Poglej Alpe in Alpski svizec

Alpski zid

Alpski zid je bil Italijanski fortifikacijski sistem po celotni kopenski meji.

Poglej Alpe in Alpski zid

Ambari

Galija v 1. stoletju pr. n. št. Ambarski zlatnik iz 5.-1. stoletja pr. n. št. Ambari, galsko pleme.

Poglej Alpe in Ambari

Ambroni

12px porazi Ambroni, pripadniki plemenske zveze v antični Germaniji, ki so se v poznem 2.

Poglej Alpe in Ambroni

Anton Janša

Anton Janša, slovenski slikar in čebelar, * 20. maj 1734, Breznica na Gorenjskem, † 13. september 1773, Dunaj.

Poglej Alpe in Anton Janša

Anton Melik

Anton Melik, slovenski geograf, * 1. januar 1890, Črna vas, Slovenija, † 8. junij 1966, Ljubljana.

Poglej Alpe in Anton Melik

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Alpe in Arheologija

Arnošt Brilej

Arnošt Brilej, slovenski pravnik, planinski organizator in pisec, * 15. februar 1891, Vrhnika, † 20. oktober 1953, Ljubljana.

Poglej Alpe in Arnošt Brilej

Asiago

Asiago je manjše mesto (približno 6500 prebivalcev) na planoti (Altopiano di Asiago ali Altopiano dei Sette Comuni) v pokrajini Vicenza v deželi Benečija v severovzhodni Italiji, v bližini meje med deželama Benečija in Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska ter na vznožju Alp.

Poglej Alpe in Asiago

Autari

Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.

Poglej Alpe in Autari

Avba

Gorenjska avba Avba (nemško Haube) je žensko pokrivalo, ki za razliko od klobuka nima krajcev.

Poglej Alpe in Avba

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Alpe in Avstrija

Škofjeloško hribovje

Smučišče Stari vrh, v ozadju Mladi vrh. Škofjeloško hribovje (tudi Loško pogorje) je hribovita predalpska geografska regija v severozahodni Sloveniji na območju porečja oziroma dolin Selške in Poljanske Sore.

Poglej Alpe in Škofjeloško hribovje

Šotna deva

Šotna deva (znanstveno ime Aeshna caerulea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v polarnih območjih Evrazije.

Poglej Alpe in Šotna deva

Štajerska kokoš

Štajerska kokoš ali štajerka (italic, ali) je slovenska avtohtona pasma kokoši, ki izvira iz Slovenije in avstrijske zvezne dežele Štajerske.

Poglej Alpe in Štajerska kokoš

Štefan III. Bavarski

Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.

Poglej Alpe in Štefan III. Bavarski

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Alpe in Švica

Železniška proga Jesenice–Sežana

Železniška proga Jesenice–Sežana je ena železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Alpe in Železniška proga Jesenice–Sežana

Žiga Graf

Žiga Graf, slovenski farmacevt, kemik in botanik, * 28. julij 1801, Ljubljana, † 3. september 1838, Ljubljana.

Poglej Alpe in Žiga Graf

Žiga Petrič

Žiga Petrič, slovenski alpinist, 12. julij 1971, † 4. oktober 1996, zahodno pobočje gore Kabru, Himalaja.

Poglej Alpe in Žiga Petrič

Čarobna gora

Čarobna gora (v izvirniku) je leta 1924 nastali razvojni roman pisatelja Thomasa Manna.

Poglej Alpe in Čarobna gora

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Alpe in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Češki masiv

Češki masiv (češko Česká vysočina ali Český masiv, nemško Böhmische Masse ali Böhmisches Massiv) je geomorfološka pokrajina v srednji Evropi.

Poglej Alpe in Češki masiv

Čmrlj

sončnici'' Čmrlj (znanstveno ime Bombus) je prepoznaven rod kožekrilcev, ki ga natančneje uvrščamo med prave čebele (družina Apidae), vanj pa uvrščamo približno 250 vrst, razširjenih skoraj po vsej Evraziji in obeh Amerikah.

Poglej Alpe in Čmrlj

Črni kamenjak

Črni kamenjak (znanstveno ime Sympetrum danae) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po hladnejših predelih severne poloble.

Poglej Alpe in Črni kamenjak

Črnikasti pelin

Črnikasti pelin znanstveno ime Achillea atrata) je zelnata trajnica iz družine nebinovk, ki raste na skalnatih rastiščih višjih nadmorskih višin v alpskem in predalpskem svetu.

Poglej Alpe in Črnikasti pelin

Balvan

''Big Rock'' ali ''Okotoks Erratic'' u Kanadi, največji znani eratični blok na svetu ''Yeager Rock'' v Douglas Countyu. Schwanenstein na otoku Rügen. Eratični blok pri Blandowu na otoku Rügen. Val-Masino, Italija Monte Cimino, Italija Balvan ali eratični blok je večja gmota kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe.

Poglej Alpe in Balvan

Barjanska deva

Barjanska deva (znanstveno ime Aeshna juncea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po severnih predelih sveta.

Poglej Alpe in Barjanska deva

Barjanski škratec

Barjanski škratec (znanstveno ime Coenagrion hastulatum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po severu Evrazije.

Poglej Alpe in Barjanski škratec

Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza

Bazilika samostana sv.

Poglej Alpe in Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza

Bazilika Superga

Bazilika Superga (italijansko: Basilica di Superga) je cerkev v bližini Torina v Italiji, ki je ime dobila po kraju, sicer pa je njeno ime Basilica della Natività di Maria Vergine (Bazilika Jezusovega rojstva Device Marije).

Poglej Alpe in Bazilika Superga

Bazni predor Brenner

Bazni predor Brenner (nemško Brennerbasistunnel; italijansko Galleria di base del Brennero) je 55 kilometrov dolg železniški predor, ki se gradi skozi vzhodne Alpe pod prelazom Brenner.

Poglej Alpe in Bazni predor Brenner

Bazni predor Gotthard

Bazni predor Gotthard (GBT) je železniški predor v osrčju švicarskih Alp, zgrajen leta 2016.

Poglej Alpe in Bazni predor Gotthard

Belka

Bélka (tudi snežni jereb; znanstveno ime Lagopus muta), je majhna ptica iz reda kur (Galliformes), natančneje iz družine poljskih kur (Phasianidae).

Poglej Alpe in Belka

Bellinzona

Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.

Poglej Alpe in Bellinzona

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Alpe in Benečija

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Alpe in Benetke

Benevento (pokrajina)

Pokrajina Benevento (v italijanskem izvirniku Provincia di Benevento) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.

Poglej Alpe in Benevento (pokrajina)

Berchtesgaden

Berchtesgaden je mesto in sedež istoimenske občine z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.

Poglej Alpe in Berchtesgaden

Bibliotheca Corviniana

Bibliotheca Corviniana je bila ena od najbolj slavnih knjižnic v renesančnem svetu.

Poglej Alpe in Bibliotheca Corviniana

Bidermajer

Ferdinanda Georga Waldmüllerja Bidermajer (nem. Biedermeier) je obdobje in življenjski oz.

Poglej Alpe in Bidermajer

Bistrica v Rožu

Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.

Poglej Alpe in Bistrica v Rožu

Bitka na Somi (1916)

Bitka na Somi je trajala med julijem in novembrom 1916.

Poglej Alpe in Bitka na Somi (1916)

Bitka pri Novari (1849)

Bitka pri Novari je bila odločilna bitka med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo med prvo vojno za italijansko neodvisnost.

Poglej Alpe in Bitka pri Novari (1849)

Bitka pri Zami

Bitka pri Zami je bil vojaški spopad, ki je potekal okoli 19. oktobra 202 pr. n. št. pri Zami v severni Afriki.

Poglej Alpe in Bitka pri Zami

Blagajev volčin

Blagajev volčin, tudi beli kozlovec, rumena jožefca, kraljeva roža, blagajka in igalkaPerko, Orožen Adamič; 1999, str.

Poglej Alpe in Blagajev volčin

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Alpe in Bodensko jezero

Bohinjski ledenik

Korita Mostnice so posledica poglabljanja struge Save zaradi delovanja Bohinjskega ledenika Bohinjski ledenik je nastal v zaledju Bohinja po dolini Save Bohinjke navzdol proti Bledu.

Poglej Alpe in Bohinjski ledenik

Bojan Počkar

Bojan Počkar, slovenski alpinist, * 17. marec 1963, † 4. oktober 1996 zahodno pobočje gore Kabru, Himalaja.

Poglej Alpe in Bojan Počkar

Boji

thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.

Poglej Alpe in Boji

Borut

Borut je moško osebno ime.

Poglej Alpe in Borut

Borut Bergant

Borut Bergant - Čita, slovenski pedagog in alpinist, 20. november 1954, Podljubelj, † 22. april 1985, Jalung Kang, Nepal.

Poglej Alpe in Borut Bergant

Botanični vrt v Padovi

Botanični vrt Univerze v Padovi (Italijansko: Orto Botanico dell’ Universita di Padua), pogovorno pogosto zgolj Botanični vrt v Padovi (it. Orto Botanico Padua) ali padovanski botanični vrt, je najstarejši na istem mestu delujoči univerzitetni botanični vrt na svetu.

Poglej Alpe in Botanični vrt v Padovi

Brad Pitt

William Bradley Pitt, bolj znan kot Brad Pitt, ameriški filmski in televizijski igralec ter producent, * 18. december 1963, Shawnee, Oklahoma, Združene države Amerike.

Poglej Alpe in Brad Pitt

Bratislavski grad

Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.

Poglej Alpe in Bratislavski grad

Brescia

Brescia je mesto v regiji Lombardiji in je hkrati glavno mesto istoimenske pokrajine.

Poglej Alpe in Brescia

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Alpe in Bronasta doba

Burjakove peči

Burjakova stena Burjakove peči (tudi Burjakova stena) je plezališče, ki se nahaja v alpski dolini Topla, pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem.

Poglej Alpe in Burjakove peči

Carlo Mauri

Gasherbrum IV, šesta najvišja gora v Pakistanu, ki sta jo leta 1958 prva osvojila Carlo Mauri in Walter Bonatti. Carlo Mauri, italijanski alpinist in raziskovalec, * 1930, Lecco, † 1982, Lecco.

Poglej Alpe in Carlo Mauri

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Alpe in Celovec

Cemprin

Cemprin, tudi švicarski bor ali limba (znanstveno ime Pinus cembra) je vrsta bora, ki se pojavlja v Alpah in Karpatih, na Poljskem (Tatre), v Švici, Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji (samo na Smrekovcu, Raduhi in Peci), na Slovaškem, v Ukrajini in Romuniji.

Poglej Alpe in Cemprin

Centralni masiv

Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.

Poglej Alpe in Centralni masiv

Cerkno

Cerkno je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Cerkno.

Poglej Alpe in Cerkno

Cestni promet

Razcep Malence Cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih (kategoriziranih) cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

Poglej Alpe in Cestni promet

Chieti (pokrajina)

Pokrajina Chieti (v italijanskem izvirniku Provincia di Chieti) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Abruci.

Poglej Alpe in Chieti (pokrajina)

Cikasto govedo

320x320px Cikasto govedo (2014).

Poglej Alpe in Cikasto govedo

Cisalpska Galija

Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.

Poglej Alpe in Cisalpska Galija

Citre

Citrar Tafelberg Citrar Cítre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah.

Poglej Alpe in Citre

Clusijev svišč

Clusijev svišč (znanstveno ime Gentiana clusii) je trajnica iz družine sviščevk.

Poglej Alpe in Clusijev svišč

Commentarii de bello Gallico

Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.

Poglej Alpe in Commentarii de bello Gallico

Cuneo (pokrajina)

Pokrajina Cuneo (v italijanskem izvirniku Provincia di Cuneo, izg. Provinča di Kùneo) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.

Poglej Alpe in Cuneo (pokrajina)

Dachstein

Masiv Dachstein pokriva površino okoli 600 kvadratnih kilometrov z desetinami vrhov nad 2500 m, od katerih so najvišji na južnem in jugozahodnem območju.

Poglej Alpe in Dachstein

Davo Karničar

Davorin Karničar, bolj znan kot Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar, * 26. oktober 1962, Zgornje Jezersko, † 16. september 2019, Zgornje Jezersko Karničar je od leta 1980 opravil preko 1000 alpinističnih tur, presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji (Triglav, Jalovec, Špik) kakor tudi v tujini (1994 severovzhodno steno Eigerja, in vzhodno steno Matterhorna).

Poglej Alpe in Davo Karničar

Devetletna vojna

Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.

Poglej Alpe in Devetletna vojna

Deziderij Langobardski

Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.

Poglej Alpe in Deziderij Langobardski

Dimasta miš

Dimasta miš (znanstveno ime Apodemus agrarius) spada v družino miši, voluharice in hrčki (Muridae).

Poglej Alpe in Dimasta miš

Dirka po Romandiji

Dirka po Romandij je mednarodna kolesarska etapna dirka po Romandiji, francosko govorečem delu Švice, ki poteka pod okriljem mednarodne kolesarske zveze v sklopu UCI World Tour.

Poglej Alpe in Dirka po Romandiji

Dirndl

Ženska v dirndlu Dirndl (v prevodu tudi dekle) je izpeljanka iz tradicionalnega ženskega oblačila s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije, Južne Tirolske in Slovenije Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo alpskih podeželanov.

Poglej Alpe in Dirndl

Divja mačka

Divja mačka (znanstveno ime Felis silvestris) je manjša mačka iz rodu Felis, tj.

Poglej Alpe in Divja mačka

Divja Slovenija

Divja Slovenija je slovenski naravoslovni dokumentarni film iz leta 2021, ki govori o pestrosti slovenskega rastlinstva (flore) in živalstva (favne) ter predstavlja različne slovenske pokrajinske tipe.

Poglej Alpe in Divja Slovenija

Divji petelin

Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.

Poglej Alpe in Divji petelin

Dlakavi sleč

Dlakavi sleč (znanstveno ime Rhododendron hirsutum) je nizek vedno zelen grmiček, ki zraste prek 1 m visoko.

Poglej Alpe in Dlakavi sleč

Dofinejske Alpe

Dufinejske Alpe (francosko Alpes du Dauphiné) je skupina gorskih verig v jugovzhodni Franciji, zahodno od glavne verige Alp.

Poglej Alpe in Dofinejske Alpe

Dofinejske Predalpe

Dofinejske Predalpe (Préalpes du Dauphiné v francoščini) je gorovje v jugozahodnem delu Alp.

Poglej Alpe in Dofinejske Predalpe

Dolenjska

Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).

Poglej Alpe in Dolenjska

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Poglej Alpe in Dolina

Dolina Aoste

Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.

Poglej Alpe in Dolina Aoste

Dolina Triglavskih jezer

Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče.

Poglej Alpe in Dolina Triglavskih jezer

Dolnik

Dolnik ali dolinski veter je veter, ki piha po dolinah alpskega in predalpskega sveta v višja področja gorskih predelov.

Poglej Alpe in Dolnik

Dolomit

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.

Poglej Alpe in Dolomit

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Alpe in Donava

Drago Bregar

Drago Bregar, slovenski tiskar in alpinist, * 23. avgust 1952, Višnja Gora, † 10. julij 1977, Gašerbrum I., Pakistan.

Poglej Alpe in Drago Bregar

Dravska dolina

Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.

Poglej Alpe in Dravska dolina

Druga bitka za Alpe

Druga bitka za Alpe (francosko: deuxième bataille des Alpes; italijansko: seconda battaglia delle Alpi) je bila vojaška kampanja med združenimi silami Tretjega rajha in Italijanske socialne republike ter ponovno ustanovljene Francoske republike pod vodstvom Charlesa de Gaulla.

Poglej Alpe in Druga bitka za Alpe

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Alpe in Dunaj

Dvor, Žužemberk

Dvor je vas v Občini Žužemberk, ki je svoje ime najverjetneje dobila po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofje Turjaški.

Poglej Alpe in Dvor, Žužemberk

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Alpe in Edmond Halley

Eduard Suess

Eduard Suess, avstrijski geolog, * 20. avgust 1831, London, Anglija, † 26. april 1914, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Alpe in Eduard Suess

Eiger

Eiger je 3.967 m visoka gora v Bernskih Alpah, s pogledom na Grindelwald in Lauterbrunnen v Bernskem Oberlandu v Švici, severno od glavne razvodnice in mejo s kantonom Valais.

Poglej Alpe in Eiger

Eisriesenwelt

Eisriesenwelt (v nemščini) ali Veliki ledeni svet, je jama v bližini Werfna v Avstriji, približno 40 km južno od Salzburga.

Poglej Alpe in Eisriesenwelt

Ekoturizem

Ékoturízem ali ekolóški turízem je mogoče opredeliti kot turizem, v katerem izobraženi popotniki podpirajo varstvo narave in okolja na izbrani destinaciji ter lokalno skupnost in njeno kulturno dediščino.

Poglej Alpe in Ekoturizem

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Poglej Alpe in Endemit

Endemizem

Endemizem je stanje vrste, ki je na eni sami opredeljeni geografski lokaciji, kot je otok, država, narod, država ali drugo opredeljeno območje; organizmi, ki so avtohtoni v nekem kraju, zanj niso endemični, če jih najdemo tudi drugje.

Poglej Alpe in Endemizem

Engadin

Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.

Poglej Alpe in Engadin

Eocen

Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.

Poglej Alpe in Eocen

Epulon

Epulon, tudi Epulo, Epulone ali Aepulo, histrski kralj, ki je od leta 181 pr.

Poglej Alpe in Epulon

Eugène Viollet-le-Duc

Eugène Emmanuel Viollet-le-Duc, francoski arhitekt in pisatelj, * 27. januar 1814, † 17. september 1879 Viollet-le-Duc je obnovil številne srednjeveške znamenitosti v Franciji, vključno s tistimi, ki so bile med francosko revolucijo poškodovane ali zapuščene.

Poglej Alpe in Eugène Viollet-le-Duc

Evropska snežna voluharica

Evrópska snéžna volúharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji.

Poglej Alpe in Evropska snežna voluharica

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Alpe in Evropska unija

Evropske pešpoti

Karta Evropskih pešpoti Logotip Evropske pešpoti Evropske pešpoti so mednarodni sistem pešpoti, namenjen rekreacijskemu pohodništvu prek različnih evropskih dežel.

Poglej Alpe in Evropske pešpoti

Fasti Triumphales

Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).

Poglej Alpe in Fasti Triumphales

Fen (veter)

Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.

Poglej Alpe in Fen (veter)

Filip II. Francoski

Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.

Poglej Alpe in Filip II. Francoski

Fjel

Fjél (iz staronorveškega fall, fjall, 'gora', 'visoka planota'Falk and Torp (2006:161).) je visoka in pusta krajinska značilnost, kot je gora ali visoka planota, pokrita z barjem.

Poglej Alpe in Fjel

Flimsov plaz

Flimsov plaz je največji znan plaz v Alpah, ki se je sprožil pred približno 10.000 leti v današnji vzhodni Švici in je največji na svetu, katerega učinki so še vedno vidni.

Poglej Alpe in Flimsov plaz

Fondi

Fondi, je švicarska, italijanska in francoska jed, pripravljena v posebni posodi, imenovani caquelon, nad gorilnikom, pri kateri koščke različne hrane z dolgimi vilicami pomakamo v topljen sir ali vroče olje.

Poglej Alpe in Fondi

Francesco Maria Grimaldi

Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.

Poglej Alpe in Francesco Maria Grimaldi

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Alpe in Francija

Francoski departma

V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.

Poglej Alpe in Francoski departma

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Alpe in Frankovska

Froelichov svišč

Froelichov svišč (znanstveno ime Gentiana froelichii) je endemična in hemikriptofitna trajnica iz rodu sviščev (Gentiana) in družine sviščevk (Gentianaceae), ki se pojavlja v jugovzhodnih Alpah.

Poglej Alpe in Froelichov svišč

Furka (prelaz)

Furka (nemško; Furka Pass, francosko: Le col de la Furka), je visokogorski prelaz v švicarskih Alpah, ki povezuje kraj Gletsch v kantonu Valais s krajem Realp v kantonu Uri.

Poglej Alpe in Furka (prelaz)

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Alpe in Furlanija - Julijska krajina

Fvck

FVCK (izg. fák) je debitantski studijski album slovenske metal skupine The Canyon Observer, izdan 20.

Poglej Alpe in Fvck

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.

Poglej Alpe in Galien

Galske vojne

Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.

Poglej Alpe in Galske vojne

Gardsko jezero

Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.

Poglej Alpe in Gardsko jezero

Geografija Avstrije

Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.

Poglej Alpe in Geografija Avstrije

Geografija Evrope

Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.

Poglej Alpe in Geografija Evrope

Geografija Francije

Satelitska slika celinske Francije Celinska Francija leži v zahodni Evropi ob Atlantskem oceanu (Biskajski zaliv).

Poglej Alpe in Geografija Francije

Geografija Italije

Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.

Poglej Alpe in Geografija Italije

Geografija Slovenije

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.

Poglej Alpe in Geografija Slovenije

Geologija Madžarske

Geologija Madžarske je zaznamovana z njeno lego v Panonski nižini v Srednji Evropi; obkrožena je s Karpati, Alpami in Dinaridi, vendar večinoma prevladujejo nižine.

Poglej Alpe in Geologija Madžarske

Gimnazijka

Gimnazijka je mladinski roman pisatelja Antona Ingoliča.

Poglej Alpe in Gimnazijka

Glacier Express

Glacier Express (GEX) je direktni vlak, ki povezuje železniški postaji dveh večjih gorskih letovišč Zermatt in St. Moritz prek Andermatta v osrednjih švicarskih Alpah.

Poglej Alpe in Glacier Express

Glodnica

Farovž v Glodnici Župnijska cerkev Sv. Marjete v Glodnici Glodniška dolina Srednjeveška cerkev na ''Blatniškem prelazu'' Glodnica (nemško Glödnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovanov v 6.-8.

Poglej Alpe in Glodnica

Gmünd

Gmünd (slovensko Sovodenj) je mesto z okoli 1.500 prebivalci in občina z dobrimi 5.000 ljudmi v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Alpe in Gmünd

Golica, Koroška

Golica (nemško Koralpe; pogovorno tudi Koralm) je pogorje v območju Lavantinskih ali Noriških Alp v Avstriji in Sloveniji, med rekama Muro in Labotnico.

Poglej Alpe in Golica, Koroška

Gorenjska

Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.

Poglej Alpe in Gorenjska

Gorenjska statistična regija

Gorenjska statistična regija Prebivalstvena piramida za leto 2021 - gorenjska Gorenjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Poglej Alpe in Gorenjska statistična regija

Goriška ravan

Goriška ravan (tudi Goriško polje) je prodna nasipina Soče med Sveto goro in Krasom na Goriškem.

Poglej Alpe in Goriška ravan

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Poglej Alpe in Gorovje

Gotthard (prelaz)

Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.

Poglej Alpe in Gotthard (prelaz)

Gozdna meja

Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.

Poglej Alpe in Gozdna meja

Grad Falkenstein

250px Falkenstein je grad iz visokega srednjega veka, ki leži v bavarskih Alpah v bližini mesta Pfronten v južni Nemčiji.

Poglej Alpe in Grad Falkenstein

Grad Vivšnik

Grad Vivšnik (nemško Schloss Weißenegg) je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine Ruda na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, severno od reke Drave.

Poglej Alpe in Grad Vivšnik

Gradovi Bellinzone

Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.

Poglej Alpe in Gradovi Bellinzone

Grand Tour

Grand Tour (francosko za 'veliko potovanje') je bilo ime za potovanje sinov evropskega plemstva, kasneje tudi višjega srednjega razreda, skozi srednjo Evropo, Italijo, Španijo in prav tako obvezno od renesanse dalje do Svete dežele.

Poglej Alpe in Grand Tour

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Poglej Alpe in Granit

Graubünden

Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.

Poglej Alpe in Graubünden

Gregor Födransperg - Fedr

Gregor Födransperg - Fedr, slovenski popotnik, pisec in fotograf, * 6. april 1972, Ljubljana.

Poglej Alpe in Gregor Födransperg - Fedr

Gundestrupski kotel

Gundestrupski kotel je bogato okrašena srebrna posoda, datirana med 200 pr.

Poglej Alpe in Gundestrupski kotel

Hallstatt

Hallstatt je trg in turistični kraj v zgornjeavstrijski pokrajini Salzkammergut na jugozahodnem bregu jezera Hallstatter See.

Poglej Alpe in Hallstatt

Hanibal

Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.

Poglej Alpe in Hanibal

Hanna Reitsch

Hanna Reitsch in Karl Ritter leta 1968 Hanna Reitsch, nemška preizkusna in športna pilotka, * 29. marec 1912, Hirschberg, Šlezija, † 24. avgust 1979, Frankfurt, Zahodna Nemčija.

Poglej Alpe in Hanna Reitsch

Hannibal (film, 1959)

Hanibal (Annibale) je italijanski zgodovinski pustolovski film iz leta 1959, ki temelji na življenju Hanibala, v glavni vlogi pa igra Victor Mature.

Poglej Alpe in Hannibal (film, 1959)

Haute Route

Haute Route (ledenik Otemma) z dvema alpinistoma na poti Haute Route (sl. Visoka pot) je ime znane pohodniške in smučarske visokogorske turne poti.

Poglej Alpe in Haute Route

Hautes-Alpes

Hautes-Alpes (Visoke Alpe) (oznaka 05) je francoski departma na jugovzhodu države ob meji z Italijo, v Alpah.

Poglej Alpe in Hautes-Alpes

Helveti

pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.

Poglej Alpe in Helveti

Henrik I. Bavarski

Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.

Poglej Alpe in Henrik I. Bavarski

Hiša na kolih

Hiša na kolih (množina imenovana tudi kolišče) je hiša, ki je postavljena na kole (pilote) nad površino tal ali vodnih teles.

Poglej Alpe in Hiša na kolih

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Poglej Alpe in Himalaja

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Alpe in Hrvaška

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Alpe in Huni

Ian Fleming

Ian Lancaster Fleming, angleški pisatelj, novinar in častnik mornariške obveščevalne službe, * 28. maj 1908, Green Street, London, Združeno kraljestvo, † 12. avgust 1964, Sandwich, Kent, Združeno kraljestvo.

Poglej Alpe in Ian Fleming

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Poglej Alpe in Ilirske province

Isar

Isar (izg. Izar) je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom in Lechom).

Poglej Alpe in Isar

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Alpe in Italija

Italijanska invazija na Francijo

Italijanska invazija na Francijo, imenovana tudi bitka za Alpe, je bila prva večja italijanska bitka v drugi svetovni vojni in zadnji večji spopad v bitki za Francijo.

Poglej Alpe in Italijanska invazija na Francijo

Italijansko odporniško gibanje

Italijansko odporniško gibanje je bilo politično in vojaško ilegalno delovanje proti fašizmu, ki se je po kapitulaciji Kraljevine Italije septembra 1943 razvilo vzdolž vsega Apeninskega polotoka.

Poglej Alpe in Italijansko odporniško gibanje

Jadralec

Jadralec (znanstveno ime Iphiclides podalirius) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae), ki živi v večjem delu Evrope in Azije.

Poglej Alpe in Jadralec

Jamski medved

Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.

Poglej Alpe in Jamski medved

Javorniška planina

Planina Javornik oz.

Poglej Alpe in Javorniška planina

Jerebica (ptica)

| binomial.

Poglej Alpe in Jerebica (ptica)

Jezerska Kočna

Zaplate Jezerska Kočna, pogosto imenovana le Kočna, (2540 m) je druga najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in najzahodnejša gora osrednjih Grintovcev.

Poglej Alpe in Jezerska Kočna

Jezerska zlatovčica

Jezerska zlatovčica (znanstveno ime Salvelinus umbla) je vrsta postrvi, ki je naravno razširjena v Alpskih jezerih Evrope.

Poglej Alpe in Jezerska zlatovčica

Jezerski vrh, Jezersko

Jezerski vrh (1218 m) je gorski prelaz in mednarodni cestni mejni prehod med Slovenijo in Avstrijo v občini Jezersko, ki je bil 20.

Poglej Alpe in Jezerski vrh, Jezersko

Jože Cvelbar

Jože Cvelbar, slovenski pesnik in slikar, * 8. februar 1895, Dolnja Prekopa, † 11. julij 1916, Monte Cucca, Italija.

Poglej Alpe in Jože Cvelbar

Johannes Frischauf

Johannes Frischauf (fríšavf), avstrijski matematik, geodet in alpinist, * 17. september 1837, Dunaj, † 7. januar 1924, Gradec.

Poglej Alpe in Johannes Frischauf

John Ruskin

John Ruskin (8. februar 1819–20. januar 1900) je bil vodilni angleški umetniški kritik viktorijanske dobe, pa tudi umetniški pokrovitelj, tehnični risar, slikar akvarelov, ugleden družbeni mislec in človekoljub.

Poglej Alpe in John Ruskin

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).

Poglej Alpe in Južna Tirolska

Julijske Alpe

Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.

Poglej Alpe in Julijske Alpe

Kačji ugriz

Kačji ugriz je poškodba, ki nastane, ko kača zasadi zobe strupnike v telo žrtve.

Poglej Alpe in Kačji ugriz

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.

Poglej Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe

Kanaan

Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן‬, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.

Poglej Alpe in Kanaan

Kanalska dolina

Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.

Poglej Alpe in Kanalska dolina

Karakorum

Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).

Poglej Alpe in Karakorum

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Poglej Alpe in Karel IV. Luksemburški

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Poglej Alpe in Karel Plešasti

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Alpe in Karel Veliki

Karel Zois

Karel Zois s polnim imenom Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, slovenski botanik, * 18. november 1756, Ljubljana, † 29. oktober 1799, Trst.

Poglej Alpe in Karel Zois

Karni

Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).

Poglej Alpe in Karni

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Alpe in Karpati

Kavčnikova domačija

Kavčnikova domačija je dragocen spomenik slovenske kmečke stanovanjske kulture.

Poglej Alpe in Kavčnikova domačija

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Poglej Alpe in Kavkaz

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Alpe in Kelti

Keltiberi

Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.

Poglej Alpe in Keltiberi

Kempten

Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Alpe in Kempten

Kenozoik

Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.

Poglej Alpe in Kenozoik

Kimbri

Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.

Poglej Alpe in Kimbri

Klavžar

Klávžar ali grívasti íbis (znanstveno ime Geronticus eremita) je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.

Poglej Alpe in Klavžar

Klavdij II. Gotski

Klavdij II.

Poglej Alpe in Klavdij II. Gotski

Klek, Velika Kapela

Klek je 1181 metrov visoka gora na Hrvaškem.

Poglej Alpe in Klek, Velika Kapela

Kmetija išče lastnika

Kmetija išče lastnika je slovenski resničnostni šov.

Poglej Alpe in Kmetija išče lastnika

Koala

Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.

Poglej Alpe in Koala

Koconogi čuk

Koconogi čuk (znanstveno ime Aegolius funereus) je dnevno-nočna vrsta ptičev iz družine pravih sov (Strigidae).

Poglej Alpe in Koconogi čuk

Konstanški Münster

Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.

Poglej Alpe in Konstanški Münster

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Alpe in Konstantin I. Veliki

Kontinentalna skorja

Kontinentalna skorja je plast sestavljena pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih kamnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin, ki tvorijo celine in območja plitvega morskega dna blizu njihovih obal, znanih kot kontinentalne police.

Poglej Alpe in Kontinentalna skorja

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Alpe in Koroška (zvezna dežela)

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Poglej Alpe in Korzika

Kostoboki

Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.

Poglej Alpe in Kostoboki

Kotijske Alpe

Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.

Poglej Alpe in Kotijske Alpe

Kotijske Alpe (rimska provinca)

Kotijske Alpe (latinsko, ena od treh majhnih provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med sedanjo Italijo in Francijo. Njeno ime se je ohranilo v imenu Kotijskih Alp. V antiki je bila provinca pomembna zaradi varovanja komunikacij preko alpskih gorskih prelazov. Na zahodu je mejila na Narbonsko Galijo, na jugu na Primorske Alpe, na vzhodu na Italijo in na severu na Peninske Alpe.

Poglej Alpe in Kotijske Alpe (rimska provinca)

Kotorna

Skalna jerebica (znanstveno ime Alectoris graeca) imenovana tudi kotorna je ptica ki spada v družino poljskih kur.

Poglej Alpe in Kotorna

Kozorog

Kozorog je poimenovanje, ki se uporablja za več vrst divjih gorskih koz (Capra) z velikimi zakrivljenimi rogovi.

Poglej Alpe in Kozorog

Kraški rob

Kraški rob nad Ospom Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Istre.

Poglej Alpe in Kraški rob

Krajinska fotografija

Krajinska fotografija je vrsta fotografije, ki jo je omogočila uporaba mokre kolodijske plošče, odkritja tega časa, ki je omogočila večjo ostrino in krajši čas obdelave končnega izdelka v celoti.

Poglej Alpe in Krajinska fotografija

Krajinski park Goričko

Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab.

Poglej Alpe in Krajinski park Goričko

Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa

Cerkev sv. Hieronima na zahodni strani Grmade, na vzhodnem pobočju Nanosa Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa so v občini Ajdovščina leta 1987 razglasili zaradi številnih botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti.

Poglej Alpe in Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa

Kranjska lilija

Kranjska lilija ali zlato jabolko (znanstveno ime Lilium carniolicum) je cvetlica iz družine lilijevk, ki je ime dobila po deželi Kranjski.

Poglej Alpe in Kranjska lilija

Kranjska stena

Kranjska stena, poimenovana tudi lesena kašta, je rešetkasta zložba iz lesa in kamenja, ki se kot tradicionalna tehnika za varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije uporablja pri urejanju vodotokov in sanaciji erozijskih žarišč ter pogojno stabilnih pobočij.

Poglej Alpe in Kranjska stena

Kras v Evropi

Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.

Poglej Alpe in Kras v Evropi

Kriva Vrba

Kriva Vrba - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (nemško Krumpendorf am Wörther See) je naselje in občinsko središče z okoli 3.300 prebivalci na severnem delu Vrbskega jezera 7 km zahodno od Celovca, Koroška.

Poglej Alpe in Kriva Vrba

Krkonoši

Krkonoše (češko) ali Karkonosze (poljsko) nemško Riesengebirge, šlezijska nemščina Riesageberge) je gorovje na severu Češke in jugozahodu Poljske. Je del gorovja Sudeti (del Češkega masiva). Češko-poljska meja, ki ločuje zgodovinski regiji Češko in Šlezijo, poteka vzdolž glavnega grebena.

Poglej Alpe in Krkonoši

Krnica

Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.

Poglej Alpe in Krnica

Krnski grad

Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).

Poglej Alpe in Krnski grad

Kruberjeva jama

Kruberjeva jama (abhazijščina: ҳou Aҳaҧы, gruzijščina: კრუბერის გამოქვაბული ali კრუბერის ღრმული, translit.: k'ruberis gamokvabuli ali k'ruberis ghrmuli, ruščina: Пеще́ра Кру́бера-Воро́нья; znana tudi kot Voronja jama) je druga najgloblja znana jama na Zemlji.

Poglej Alpe in Kruberjeva jama

Kuhano vino

Rdeče kuhano vino Kuhano vino je kuhana alkoholna pijača, kateri so primešani sladkor in nekatere začimbe, kot so cimet in klinčki.

Poglej Alpe in Kuhano vino

Kultura žarnih grobišč

Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.

Poglej Alpe in Kultura žarnih grobišč

Kvartar

Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.

Poglej Alpe in Kvartar

Lance Armstrong

Lance Armstrong (rojen kot Lance Edward Gunderson), ameriški kolesar, * 18. september, 1971, Plano, Teksas, ZDA.

Poglej Alpe in Lance Armstrong

Langobardski limes

Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.

Poglej Alpe in Langobardski limes

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Poglej Alpe in Latenska kultura

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Alpe in Latinščina

Lech (reka)

Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).

Poglej Alpe in Lech (reka)

Ledeniška dolina

Ledeniška dolina je dolina s prečnim prerezom v obliki črke U, ki v zgornjem delu prereza prehaja v ledeniško rame, nad njim pa v gorski greben.

Poglej Alpe in Ledeniška dolina

Ledenik Aletsch

Ledenik Aletsch (nemško Aletschgletscher) ali Veliki ledenik Aletsch (Grosser Aletschgletscher) je največji ledenik v Alpah.

Poglej Alpe in Ledenik Aletsch

Ledenik Gorner

Ledenik Gorner (nemško Gornergletscher) je dolinski ledenik, ki ga najdemo na zahodni strani masiva Monte Rosa blizu Zermatta v kantonu Valais v Švici.

Poglej Alpe in Ledenik Gorner

Ledenik pod Skuto

Ledenik pod Skuto je gorski ledenik, ki se nahaja pod Skuto v Kamniško Savinjskih Alpah in je najbolj vzhodno ležeč ledenik v Alpah.

Poglej Alpe in Ledenik pod Skuto

Lepenci

Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev.

Poglej Alpe in Lepenci

Lepi čeveljc

Lepi čeveljc (znanstveno ime Cypripedium calceolus, ljudsko: Ceptec, Marijini šolnčki) pripada družini kukavičevk (Orchidaceae).

Poglej Alpe in Lepi čeveljc

Letališče Innsbruck

Letališče Innsbruck (lokalno znano kot letališče Kranebitten) je letališče v Avstriji, ki primarno oskrbuje Innsbruck.

Poglej Alpe in Letališče Innsbruck

Levi (ljudstvo)

Levi (latinsko) so bili ligursko ljudstvoLivius.

Poglej Alpe in Levi (ljudstvo)

Licinij I.

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.

Poglej Alpe in Licinij I.

Ligurija

Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Alpe in Ligurija

Liutprand

Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.

Poglej Alpe in Liutprand

Ljubelj

Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.

Poglej Alpe in Ljubelj

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Alpe in Ljubljana

Ljubljanska kotlina

Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.

Poglej Alpe in Ljubljanska kotlina

Ljubljansko barje

Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.

Poglej Alpe in Ljubljansko barje

Ljudstva antične Italije

Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.

Poglej Alpe in Ljudstva antične Italije

Ljudstva z morja

Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.

Poglej Alpe in Ljudstva z morja

Lojevec

Lójevec je magnezijev silikat hidroksid s kemijsko formulo H2Mg3(SiO3)4 ali Mg3Si4O10(OH)2.

Poglej Alpe in Lojevec

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Alpe in Lombardija

Ludvik IX. Francoski

Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.

Poglej Alpe in Ludvik IX. Francoski

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Poglej Alpe in Lyon

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Alpe in Madžarska

Mahovna deva

Mahovna deva (znanstveno ime Aeshna subarctica) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po severnih predelih sveta.

Poglej Alpe in Mahovna deva

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Alpe in Mainz

Mala ledena doba

Mala ledena doba(MLD) je obdobje hlajenja, ki je trajalo približno od 14.

Poglej Alpe in Mala ledena doba

Mali skovik

Mali skovik (znanstveno ime Glaucidium passerinum) je dnevno-nočna ptica iz družine sov.

Poglej Alpe in Mali skovik

Mali Sveti Bernard

Mali Sveti Bernard (francosko: Petit Saint-Bernard, italijansko: Piccolo San Bernardo) je alpski prelaz, ki povezuje dolino reke Isère in dolino Aoste.

Poglej Alpe in Mali Sveti Bernard

Mali vinski veščec

Mali vinski veščec (znanstveno ime Deilephila porcellus) je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, ki je razširjena po Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji.

Poglej Alpe in Mali vinski veščec

Matevž Lenarčič

Matevž Lenarčič, slovenski pilot, alpinist, fotograf in avanturist, * 22. maj 1959, Trbovlje.

Poglej Alpe in Matevž Lenarčič

Matkov kot

Matkov kot je alpska ledeniška dolina v povirju Savinje v Kamniško-Savinjskih Alpah z dnom v nadmorski višini 800 do 1000 m. Na jugozahodu ga obdajajo visoke gore, od Mrzle gore (2203 m) na zahodu do Savinjka (1694 m) na vzhodu.

Poglej Alpe in Matkov kot

Matter

Matter je slovenska trap glasbena skupina iz Kamnika.

Poglej Alpe in Matter

Matterhorn

Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.

Poglej Alpe in Matterhorn

Mattertal

Dolina Matter - Mattertal (tudi Nikolaital, francosko Vallée de Saint-Nicolas ali Vallée de Zermatt) je ena levih (južnih) stranskih dolin reke Rone v kantonu Valais v Švici.

Poglej Alpe in Mattertal

Mavželj

Mavželj (tudi mavžlji, mavželjni ali maželjni) je jed, ki so jo med kolinami pripravljali iz manj uglednih oz.

Poglej Alpe in Mavželj

Maximilianstraße (Lindau)

Maximilianstraße v Lindauu (Bavarska) je glavna ulica, ki poteka v smeri vzhod-zahod v starem mestnem jedru Lindaua na istoimenskem otoku na vzhodnem delu Bodenskega jezera.

Poglej Alpe in Maximilianstraße (Lindau)

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Alpe in München

Mešani gozdovi Dinarskega gorstva

Mešani gozdovi Dinarskega gorstva so kopenska ekoregija bioma zmernih širokolistnih in mešanih gozdov v jugovzhodni Evropi, glede na WWF in Digitalni zemljevid evropskih ekoloških regij Evropske agencije za okolje.

Poglej Alpe in Mešani gozdovi Dinarskega gorstva

Megvarje

Megvarje (nemško Maglern) je naselje, z okoli 300 prebivalci, na prehodu iz Ziljske doline v Kanalsko dolino na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Alpe in Megvarje

Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Poglej Alpe in Mejna grofija Istra

Messerschmitt Bf 109

Messerschmitt Bf 109 je bilo nemško lovsko letalo, v aktivni uporabi med drugo svetovno vojno.

Poglej Alpe in Messerschmitt Bf 109

Mesta Art Nouveau

Mesta Art Nouveau so tista, kjer se je v začetku dvajsetega stoletja uveljavil slog Art Nouveau in kjer so se ohranila zgodnja pričevanja te umetnosti v raznih oblikah, predvsem v arhitekturi.

Poglej Alpe in Mesta Art Nouveau

Miklavževanje

Parkljev kostum Miklavževanje je stara zimska šega, ki je doma v celotnem alpskem prostoru, kjer se mladi fantje na predvečer godu Sv. Nikolaja, 5.

Poglej Alpe in Miklavževanje

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Alpe in Milano

Milanska stolnica

Milanska stolnica (italijansko: Duomo di Milano; lombardsko: Domm de Milan) je katedrala v Milanu, Italija.

Poglej Alpe in Milanska stolnica

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Alpe in Milutin Milanković

Mislinjska dolina

Mislinjska dolina je predalpska dolina v porečju reke Mislinje v severovzhodni Sloveniji.

Poglej Alpe in Mislinjska dolina

Mittelland (Švica)

Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.

Poglej Alpe in Mittelland (Švica)

Možberk

Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.

Poglej Alpe in Možberk

Modena (pokrajina)

Pokrajina Modena (v italijanskem izvirniku Provincia di Modena, izg. Provinča di Mòdena) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.

Poglej Alpe in Modena (pokrajina)

Modri bleščavec

Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.

Poglej Alpe in Modri bleščavec

Mojmir I. Moravski

Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.

Poglej Alpe in Mojmir I. Moravski

Molasa

Izraz molása se nanaša na zaporedje peščenjakov, skrilavcev in konglomeratov, ki je nastala po končani alpidski orogenezi oziroma kot kopenska ali plitva morska nahajališča pred dvigajočimi gorskimi verigami.

Poglej Alpe in Molasa

Mont Blanc

Mont Blanc (francosko) ali Monte Bianco (italijansko) (pomeni Bela gora) je najvišja gora v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski uniji.

Poglej Alpe in Mont Blanc

Mont Blanc de Courmayeur

Mont Blanc de Courmayeur je kota (4.748 mnv) na jugovzhodnem grebenu Mont Blanca, in tvori vrh masivne jugovzhodne stene gore.

Poglej Alpe in Mont Blanc de Courmayeur

Morava (reka)

Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.

Poglej Alpe in Morava (reka)

Motnica, Avstrija (kraj)

Župnijska cerkev v Motnici Motnica (nemško Metnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovencev v 6.-8.

Poglej Alpe in Motnica, Avstrija (kraj)

Motnica, Motnica

Naselje Motnica (nemško Metnitz) s 482 prebivalci (od 1. januar 2023) je center koroškega trške občine Motnica.

Poglej Alpe in Motnica, Motnica

Mrtvični spreletavec

Mrtvični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia caudalis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po Zahodni in Severni Evropi ter jugozahodu Sibirije.

Poglej Alpe in Mrtvični spreletavec

Mulatjera

Kolona tovornih živali čez Teufelsbrücke (Hudičev most) v Schöllenenu, Švica Josua Zinsli, zadnji mulovodec čez Glaspass, Švica Zasavski koči na Prehodavcih Mulatjera (iz srednjeveško latinsko salma (sauma.

Poglej Alpe in Mulatjera

Naravne regije Nemčije

Ta delitev Nemčije na glavne naravne regije upošteva predvsem geomorfološke, geološke, hidrološke in pedološke kriterije, da bi državo razdelila na velike fizične enote s skupno geografsko osnovo.

Poglej Alpe in Naravne regije Nemčije

Naravni deželni park Lessinia

Skupina Carega iz Bolce Znak Naravnega deželnega parka Lessinia Naravni deželni park Lessinia je del je geografskega območja v Alpah, ki se nahaja predvsem v zgornjem delu pokrajine Verona in deloma Vicenze in meji z avtonomno regijo/pokrajino Trento.

Poglej Alpe in Naravni deželni park Lessinia

Naravni rezervat doline Glinščice

Dolina Glinščice Črnopikčasta kuščarica ''(Algyroides nigropunctatus)'' v dolini Glinščice Naravni rezervat doline Glinščice je naravni rezervat na območju občine Dolina v Furlaniji-Julijski krajini.

Poglej Alpe in Naravni rezervat doline Glinščice

Narbonska Galija

Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.

Poglej Alpe in Narbonska Galija

Narodni park

Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.

Poglej Alpe in Narodni park

Narodni park Écrins

Narodni park Écrins Ledenik Arsine z jezerom Narodni park Écrins je francoski narodni park v Alpah, ustanovljen leta 1973.

Poglej Alpe in Narodni park Écrins

Narodni park Berchtesgaden

Narodni park Berchtesgaden je edini nemški narodni park v Alpah.

Poglej Alpe in Narodni park Berchtesgaden

Narodni park doline Valbona

Narodni park dolina Valbona (albansko Parku Kombëtar i Luginës së Valbonës) je narodni park v Prokletijah v severni Albaniji.

Poglej Alpe in Narodni park doline Valbona

Narodni park Mercantour

Narodni park Mercantour (v francoščini Parc national du Mercantour) se nahaja v francoskih Primôrskih Alpah in se razprostira v departmajih: Alpes-Maritimes in Alpes-de-Haute-Provence v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala (Provence-Alpes-Cote d'Azur).

Poglej Alpe in Narodni park Mercantour

Narodni park Visoke Ture

Narodni park Visoke Ture je največji narodni park v Avstriji in Alpah.

Poglej Alpe in Narodni park Visoke Ture

Narodnozabavna glasba

Narodnozabavna glasba (avtor imena: Janez Bitenc) je glasbena zvrst, za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi.

Poglej Alpe in Narodnozabavna glasba

Navadna smreka

Navadna smreka ali evropska smreka (Picea abies) je vrsta smreke, ki izvira iz severne, srednje in vzhodne Evrope.

Poglej Alpe in Navadna smreka

Navadni macesen

Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.

Poglej Alpe in Navadni macesen

Navadni polh

Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.

Poglej Alpe in Navadni polh

Neapeljsko kraljestvo

Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.

Poglej Alpe in Neapeljsko kraljestvo

Neža Praška

Sveta Neža Praška, OSC (Svata Anežka Česká, * 20. junij 1211, † 2. marec 1282), znana tudi kot Neža Češka, je bila srednjeveška češka princesa, ki je svoje življenje preusmerila v delo za dobrodelnost, se odpovedala razkošju dvora ter se posvetila molitvi.

Poglej Alpe in Neža Praška

Nežni sviščevec

Nežni sviščevec (znanstveno ime Gentianella tenella) je enoletnica iz družine sviščevk.

Poglej Alpe in Nežni sviščevec

Nenavadni kamnokreč

Nenavadni kamnokreč (znanstveno ime Saxifraga paradoxa) je trajnica, terciarni relikt in endemična vrsta iz družine kamnokrečevk (Saxifragaceae), ki se pojavlja v jugovzhodnih Alpah.

Poglej Alpe in Nenavadni kamnokreč

Neolitska arhitektura

Neolitska arhitektura se nanaša na objekte, ki zajemajo bivališča in zavetišča od približno 10.000 do 2000 pr.

Poglej Alpe in Neolitska arhitektura

Nočnik

Nočník je veter, ki piha v alpskem in predalpskem svetu po dolinah navzdol v nižje ležeče predele.

Poglej Alpe in Nočnik

Noriška lakota

Noriška lakota (znanstveno ime Galium noricum) je vrsta kritosemenke iz družine broščevk.

Poglej Alpe in Noriška lakota

Norik (rimska provinca)

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.

Poglej Alpe in Norik (rimska provinca)

Nova mestna hiša, München

Nova mestna hiša (nemško Neues Rathaus, bavarsko Neis Rathaus) je mestna hiša na severnem delu Marienplatza v Münchnu, Bavarska, Nemčija.

Poglej Alpe in Nova mestna hiša, München

Novara (pokrajina)

Pokrajina Novara (v italijanskem izvirniku Provincia di Novara, izg. Provinča di Novàra) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.

Poglej Alpe in Novara (pokrajina)

Občina Žetale

Občina Žetale je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Alpe in Občina Žetale

Občina Radovljica

Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.

Poglej Alpe in Občina Radovljica

Občina Tabor

Občina Tabor je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Alpe in Občina Tabor

Ocean Tetida

Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.

Poglej Alpe in Ocean Tetida

Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične vede v Kopru

Oddelek za slovenistiko je eden izmed oddelkov na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

Poglej Alpe in Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične vede v Kopru

Ofiolit

Ofiolit je kamnina iz skupine ultramafičnih in mafičnih kamnin in je del Zemljine oceanske skorje in spodnjega zgornjega plašča, ki je bil dvignjen in izpostavljen nad morsko gladino ter pogosto nameščen na kamnine kontinentalne skorje.

Poglej Alpe in Ofiolit

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Poglej Alpe in Oglej

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Poglej Alpe in Oglejski patriarhat

Okcitanščina

Katalonija |agency.

Poglej Alpe in Okcitanščina

Oljenka

Odprta oljenka Oljenka je stara svetilka, v kateri gori olje; razširjena je bila predvsem v deželah, kjer so pridobivali rastlinska olja.

Poglej Alpe in Oljenka

Orogeneza

Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.

Poglej Alpe in Orogeneza

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Poglej Alpe in Otokar II. Přemysl

Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Poglej Alpe in Pad

Padska nižina

Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.

Poglej Alpe in Padska nižina

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Alpe in Paleolitik

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Poglej Alpe in Panonska nižina

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Poglej Alpe in Papeška država

Papež Bonifacij IX.

Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).

Poglej Alpe in Papež Bonifacij IX.

Papež Gregor V.

Papež Gregor V. (Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve 3.

Poglej Alpe in Papež Gregor V.

Papež Gregor VI.

*Ne zamenjaj ga s protipapežem Gregorjem VI.! Papež Gregor VI. ((Papa Gregorius Sixtus) rojen kot Janez Gracijan (Joannes Gratianus; Giovanni Graziano), je bil italijanski nadduhovnik, kardinal in papež, * okrog 1000, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † november 1047, Köln (Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Nemčija) Papež je bil od 1.

Poglej Alpe in Papež Gregor VI.

Papež Julij II.

Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).

Poglej Alpe in Papež Julij II.

Papež Pij XI.

Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10.

Poglej Alpe in Papež Pij XI.

Paratetida

Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.

Poglej Alpe in Paratetida

Pešpot

Pešpot ob Kamniški Bistrici Pešpot je del utrjene ali neutrjene prometne ali neprometne površine, prvenstveno namenjena hoji.

Poglej Alpe in Pešpot

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Poglej Alpe in Pedici

Pedosekvenca

Primer različnih plasti zemljePedosekvenca je naravni prostorski sistem, v katerem se lahko pojavlja zgolj ena vrsta (sestava tal) ali več njih skupaj, in ki jih opredeljuje ista matična osnova (nastanek v istem obdobju, iz podobnih materialov ipd.). Gledano s praktičnega vidika (recimo če bi na Zemljo pogledali z letala) je pedosekvenca dobro vidna, kar se vidi v bolj ali manj razločni morfološki podobi.

Poglej Alpe in Pedosekvenca

Pehta (mitologija)

Koroška Perchta/Pehta Pehta, tudi Pehta baba, Pehta krulja, Pehtrna (nemško Perchta), ženski demon v južno nemškem, avstrijskem in slovenskem alpskem svetu.

Poglej Alpe in Pehta (mitologija)

Peninske Alpe

Peninske Alpe (francosko Alpes Pennines ali Alpes valaisannes, nemško Walliser Alpen) je podskupina Zahodnih Alp.

Poglej Alpe in Peninske Alpe

Peninske Alpe (rimska provinca)

Peninske ali Grajske Alpe (latinsko ali), ena od treh provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med Italijo in Galijo, ki jo je k cesarstvu leta 15 pr.

Poglej Alpe in Peninske Alpe (rimska provinca)

Peridotit

Peridotit ksenolit z veliko vsebnostjo olivina (San Carlos, jugozahodne ZDA) Peridotit je gosta grobo zrnata magmatska kamnina, sestavljena pretežno iz mineralov olivina in piroksena.

Poglej Alpe in Peridotit

Perm

Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.

Poglej Alpe in Perm

Permafrost

Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.

Poglej Alpe in Permafrost

Peter Adamič

Peter Adamič, slovenski akademski slikar, * 6. oktober 1929, Ljubljana, Slovenija (tedaj Dravska banovina, Jugoslavija), † 4. februar 1990, Valična vas na Dolenjskem, Slovenija.

Poglej Alpe in Peter Adamič

Peter Mikša

Peter Mikša, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor, alpinist, trener športnega plezanja, alpinistični inštruktor, * 2. april 1977, Celje.

Poglej Alpe in Peter Mikša

Philippe Pétain

Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.

Poglej Alpe in Philippe Pétain

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Alpe in Piemont

Pieter Bruegel starejši

Pieter Bruegel (tudi Breughel) starejši, nizozemski renesančni slikar in grafik, * pribl.

Poglej Alpe in Pieter Bruegel starejši

Pirin

Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.

Poglej Alpe in Pirin

Pirinski narodni park

Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.

Poglej Alpe in Pirinski narodni park

Pirop

Pirop je magnezijev aluminijev silikat iz skupine granatov.

Poglej Alpe in Pirop

Planika

Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.

Poglej Alpe in Planika

Planinska kavka

Planinska kavka (znanstveno ime Pyrrhócorax gráculus) je evrazijska ptica, dobra jadralka, iz družine vranov (Corvidae).

Poglej Alpe in Planinska kavka

Planinska ločika

Planinska ločika (znanstveno ime Cicerbita alpina) je gorska rastlina iz družine nebinovk.

Poglej Alpe in Planinska ločika

Planinski pelin

Planinski pelin, tudi planinski rman ali beli rman (znanstveno ime Achillea clavennae) je zelnata trajnica iz družine nebinovk, ki raste na skalnatih rastiščih višjih nadmorskih višin v alpskem in predalpskem svetu.

Poglej Alpe in Planinski pelin

Planinski pupek

Planinski pupek (znanstveno ime Ichthyosaura alpestris, prej Mesotriton alpestris in Triturus alpestris) je prilagojen na življenje v hladnejših krajih.

Poglej Alpe in Planinski pupek

Planinski zajec

Planinski oziroma skalni zajec (def ime Lepus timidus) je zajec, ki se je prilagodil življenju v polarnih in gorskih habitatih.

Poglej Alpe in Planinski zajec

Planinsko društvo IMP

Logotip Planinskega društva IMP Planinsko društvo IMP je slovensko planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 23.

Poglej Alpe in Planinsko društvo IMP

Planinsko društvo Kamnik

Znak Planinskega društva Kamnik Planinsko društvo Kamnik je slovensko planinsko društvo iz Kamnika, ki je bilo ustanovljeno leta 1893.

Poglej Alpe in Planinsko društvo Kamnik

Planja

Planja je 2453 mnm visoka gora v Julijskih Alpah.

Poglej Alpe in Planja

Podljubelj

Podljubelj je vas v severni Sloveniji.

Poglej Alpe in Podljubelj

Podust

Podust (znanstveno ime Chondrostoma nasus nasus) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Alpe in Podust

Pokal Kongsberg

Ponte di Legno - Pokal Kongsberg 1966 Pokal Kongsberg je bilo vsakoletno tekmovanje v smučarskih skokih, ki so ga organizirale alpske države, Francija, Italija, Švica, Zahodna Nemčija, Avstrija in Jugoslavija, med letoma 1953 in 1976.

Poglej Alpe in Pokal Kongsberg

Polhograjsko hribovje

Najvišji vrh Tošč Polhograjsko hribovje (pogovorno tudi Polhograjski Dolomiti, Polhograjci ali Pograjci) je slovenska hribovita pokrajina, z osrednjim naseljem Polhov Gradec (401 m), večji naselji na njegovem območju pa sta še Horjul in Dobrova.

Poglej Alpe in Polhograjsko hribovje

Poljska nasledstvena vojna

Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.

Poglej Alpe in Poljska nasledstvena vojna

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Alpe in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Alpe in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pontsko gorovje

Pontsko gorovje (– »Severno anatolsko gorovje« ali Doğukaradeniz Dağlari – »Vzhodno črnomorsko gorovje«) je gorovje na severu Anatolije, ki se razprostira v dolžini približno 1000 km in tvori nežen dvojni zavoj ob vsej južni obali Črnega morja od Marmarskega morja proti vzhodu.

Poglej Alpe in Pontsko gorovje

Populacija (biologija)

Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.

Poglej Alpe in Populacija (biologija)

Poreče, Koroška

Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.

Poglej Alpe in Poreče, Koroška

Porta Nigra

Porta Nigra (latinsko za črna vrata) so velika rimska mestna vrata v nemškem Trierju.

Poglej Alpe in Porta Nigra

Povirni studenčar

Povirni studenčar (znanstveno ime Cordulegaster bidentata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine studenčarjev, razširjena v večjem delu Evrope.

Poglej Alpe in Povirni studenčar

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Alpe in Praga

Prave veverice

orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.

Poglej Alpe in Prave veverice

Prazgodovinska kolišča okoli Alp

Prazgodovinska kolišča okoli Alp so vrsta prazgodovinskih naselbin (ali stanovanjskih hiš) v Alpah in okoli njih, zgrajenih od približno 5000 do 500 pr.

Poglej Alpe in Prazgodovinska kolišča okoli Alp

Präbichl

Präbichl (nemško Präbichl; 1226 mnm) je visokogorski prelaz v avstrijskih Alpah znotraj zvezne dežele Štajerske.

Poglej Alpe in Präbichl

Prešerna lepotka

Prešerna ali južna lepotka (znanstveno ime Poecilimon ornatus) je vrsta kobilic dolgotipalčnic iz družine pravih cvrčalk, natančneje poddružine srparic (Phaneropterinae), ki je razširjena po zahodnem delu Balkana.

Poglej Alpe in Prešerna lepotka

Predor

Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.

Poglej Alpe in Predor

Predor pod Mont Blancom

Vhod v predor z italijanske strani Notranjost predora (2008) Predor pod Mont Blancom (francosko Tunnel du Mont-Blanc, italijansko Traforo del Monte Bianco) je cestni predor, ki poteka skozi Alpe pod goro Mont Blanc.

Poglej Alpe in Predor pod Mont Blancom

Prelaz Maloja

Prelaz Maloja (Italijansko: Passo del Maloja, Nemško: Malojapass) (1815 mnm) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah v kantonu Graubünden, ki povezuje Engadin z Val Bregaglia, še v Švici in Chiavenna v Italiji Označuje ločnico med porečjem Donava in Po.

Poglej Alpe in Prelaz Maloja

Prelaz Stelvio

Nekaj od 48 serpentin blizu vrha prelaza Stelvio Prelaz Stelvio je s svojimi 2757 m nadmorske višine najvišji asfaltirani gorski prelaz v vzhodnih Alpah in drugi najvišji v celotnih Alpah (najvišji je Col de l'lseran).

Poglej Alpe in Prelaz Stelvio

Prelaz Turracher Höhe

Prelaz Turracher Höhe, zapisan tudi Turracherhöhe, se nanaša na vasico, prelaz čez Alpe in pokrajino v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji.

Poglej Alpe in Prelaz Turracher Höhe

Premirje 24. junija 1940

Badoglio med branjem pogojev premirja francoski delegaciji Premirje 24.

Poglej Alpe in Premirje 24. junija 1940

Preval

Preval, tudi sedlo, je najnižji del gorskega slemena med posameznimi vrhovi in grebeni.

Poglej Alpe in Preval

Primorske Alpe

Primôrske Alpe je gorovje v jugozahodnih Alpah.

Poglej Alpe in Primorske Alpe

Primorske Alpe (rimska provinca)

Primorske Alpe (latinsko), ena od treh provinc Rimskega cesarstva v Alpah na meji med sedanjo Italijo in Francijo.

Poglej Alpe in Primorske Alpe (rimska provinca)

Prokletije

Prokletije (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno, albansko Bjeshkët e Nemuna, oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom Albanske Alpe (Alpet Shqiptare), so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore.

Poglej Alpe in Prokletije

Promet v Sloveniji

Kopru. Lega Slovenije na stičišču Sredozemlja, Alp, Dinarskega gorovja in Panonske nižine so razlogi za presečišče glavnih notranjih in zunanjih prometnih poti.

Poglej Alpe in Promet v Sloveniji

Provansa - Alpe - Azurna obala

Provansa - Alpe - Azurna obala (francosko: Provence-Alpes-Côte d'Azur; okcitansko / provansalsko Provença-Aups-Còsta d'Azur; italijansko Provenza-Alpi-Costa Azzurra; tudi Région Sud) je ena od 18 upravnih regij Francije, skrajno jugovzhodno na celini.

Poglej Alpe in Provansa - Alpe - Azurna obala

Prva Panonija

Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.

Poglej Alpe in Prva Panonija

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Alpe in Ptolemaj

Punske vojne

500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.

Poglej Alpe in Punske vojne

Pustriška dolina

Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.

Poglej Alpe in Pustriška dolina

Radegost

Radegost, Radegast, Radagast, Riedgast je bil zahodno-slovansko božanstvo med Obodriti, povezano z živinorejskim izročilom.

Poglej Alpe in Radegost

Radiotelevizija Slovenija

Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji.

Poglej Alpe in Radiotelevizija Slovenija

Radovna

Reka Radovna (tudi Radolna, Radovina, Rothwein, Radovna-Sava in med domačini Rdečevinska reka) je alpska reka, ki teče po dolinah Zgornje in Spodnje Radovne v Triglavskem narodnem parku.

Poglej Alpe in Radovna

Rani plamenec

Rani plamenec (znanstveno ime Pyrrhosoma nymphula) je enakokrili kačji pastir iz družine škratcev (Coenagrionidae), eden najbolj razširjenih evropskih kačjih pastirjev, ki živi od juga Balkanskega polotoka do arktičnega kroga na severu Skandinavije.

Poglej Alpe in Rani plamenec

Rastlinstvo Alp

Rastlinska pestrost na nadmorski višini nad 2000 m Planika (''Leontopodium alpinum'') velja za simbol Alp Nekatere vrste svišča (tu ''Clusius encian'', ''Gentiana clusii'') z intenzivno modro barvo so znane tudi kot tipične alpske rastline.

Poglej Alpe in Rastlinstvo Alp

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Alpe in Regensburg

Regnum Carantanum

''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.

Poglej Alpe in Regnum Carantanum

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Alpe in Ren

René-Henri Olry

René-Henri Olry, francoski general, * 28. junij 1880, Lille, † 3. januar 1944, Angoulême.

Poglej Alpe in René-Henri Olry

Repentabor

Repentabor, lokalna raba: Repen, (italijansko Monrupino) je naselje s 867 prebivalci v Tržaški pokrajini v Italiji ter sedež občine Comune di Monrupino / Občina Repentabor.

Poglej Alpe in Repentabor

Repnik

Répnik (znanstveno ime Carduelis cannabina) je majhen ptič pevec iz družine ščinkavcev (Fringillidae).

Poglej Alpe in Repnik

Resasta peščenka

Resasta peščenka (znanstveno ime Arenaria ciliata) je alpska rastlina iz družine klinčnic.

Poglej Alpe in Resasta peščenka

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Poglej Alpe in Retija

Rezija

Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.

Poglej Alpe in Rezija

Rigi

Rigi (ali gora Rigi; znana tudi kot Kraljica gora) je gorski masiv v Alpah v osrednji Švici.

Poglej Alpe in Rigi

Rila

Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.

Poglej Alpe in Rila

Rimska cesta

Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.

Poglej Alpe in Rimska cesta

Rimska Italija

Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.

Poglej Alpe in Rimska Italija

Rimska utrdba Castra

Rimska utrdba Castra ali Castra Ad Fluvium Frigidum je vojaški tabor v Sloveniji, ki se nahaja v središču Ajdovščine.

Poglej Alpe in Rimska utrdba Castra

Rjava deva

Rjava deva (znanstveno ime Aeshna grandis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po Severni in Srednji Evropi ter jugozahodu Sibirije.

Poglej Alpe in Rjava deva

Rjavo govedo

Avstriji. Rjavo govedo, v izvirniku braunvieh, je pasma (oziroma skupina pasem) domačega goveda, ki izvira iz Švice in je razširjena po alpskih regijah.

Poglej Alpe in Rjavo govedo

Rjavoprsi jež

Rjavoprsi jež, tudi zahodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus europaeus) lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta 400 do 1100 g. Ima temnejše obarvano telo, še posebno prsi, po čemer je tudi dobil svoje ime.

Poglej Alpe in Rjavoprsi jež

Rožni koren

Rožni koren (znanstveno ime Rhodiola rosea), znan tudi pod imenom roženburc, je cvetoča trajnica iz družine tolstičevk.

Poglej Alpe in Rožni koren

Rodopi

Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.

Poglej Alpe in Rodopi

Rona - Alpe

Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.

Poglej Alpe in Rona - Alpe

Rovtarsko hribovje

Rovtarsko hribovje (tudi Logaško-Žirovske Rovte) je hribovito predalpsko območje med Žirovsko kotlino in Logaškim poljem, prek katerega prehajata Škofjeloško in Polhograjsko hribovje v kraški svet Idrijskega hribovja, Hotenjskega podolja in Logaškega polja.

Poglej Alpe in Rovtarsko hribovje

Ruševec

Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.

Poglej Alpe in Ruševec

Ruda, Koroška

Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.

Poglej Alpe in Ruda, Koroška

Sabotin

Sabotin (furlansko: Mont di San Valantin) je 609 metrov visok hrib nad Novo Gorico oziroma Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo.

Poglej Alpe in Sabotin

Salzach

Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.

Poglej Alpe in Salzach

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Alpe in Salzburg

Samarske stene

Pogled na Samarske stene Samarske stene (hrvaško Samarske stijene, gorsko območje na Hrvaškem v središčnem delu v planinskega masiva Velike Kapele. Samarske stene ležijo na območju Velike Kapele v bližini naselja Jasenak ter okoli 15 km jugozahodno od Mrkopalja, ki je tudi eno od izhodišč za obisk tega dela Velike Kapele.

Poglej Alpe in Samarske stene

Savoja

Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.

Poglej Alpe in Savoja

Savojske Alpe

Savojske Alpe, tudi Grajiške Alpe (italijansko Alpi Graie; francosko Alpes grées) so gorovje v zahodnem delu Alp.

Poglej Alpe in Savojske Alpe

Serak

Ledenik Fox, Nova Zelandija Serák (iz švicarskega francoskega sérac) je večji kos ali steber ledeniškega ledu, ki ga pogosto tvorijo sekajoče se ledeniške razpoke.

Poglej Alpe in Serak

Serdica

Serdica je naselje v Občini Rogašovci.

Poglej Alpe in Serdica

Serpentinit

Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.

Poglej Alpe in Serpentinit

Seveni

Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.

Poglej Alpe in Seveni

Severna renesansa

Severna renesansa je bilo umetnostno in kulturno gibanje, ki se je odvijalo v Evropi severno od Alp oz.

Poglej Alpe in Severna renesansa

Severnojadranski Veneti

Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.

Poglej Alpe in Severnojadranski Veneti

Seznam antičnih plemen v Iliriji

Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.

Poglej Alpe in Seznam antičnih plemen v Iliriji

Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.

Poglej Alpe in Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Alpe in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem

Seznam najvišjih železnic

V tem članku so navedene najvišje železnice na svetu.

Poglej Alpe in Seznam najvišjih železnic

Seznam slovenskih pasem domačih živali

Seznam slovenskih pasem domačih živali vrsti slovenske lokalne pasme udomačenih živali.

Poglej Alpe in Seznam slovenskih pasem domačih živali

Siegfried von Taufferer

Johann Heribert Siegfried von Taufferer, kranjski baron, prostozidar in simpatizer francoske revolucije, * 1750, Ljubljana, † 24. maj 1796, Dunaj.

Poglej Alpe in Siegfried von Taufferer

Silvo Cerjak

Silvo Cerjak, slovenski alpinist in gorski reševalec, * 27. december 1954, Labin, Hrvaška, † 27. julij 1988, Kilimandžaro, Tanzanija.

Poglej Alpe in Silvo Cerjak

Sirotka

Sirotka Sirotka je tekoč stranski proizvod, ki nastane pri predelavi mleka v sir.

Poglej Alpe in Sirotka

Sistem Migovec

Sistem Migovec je 43.009 metrov dolg in 972 metrov globok alpski jamski sistem, ki se nahaja v gori Tolminski Migovec v Občini Tolmin v severozahodni Sloveniji.

Poglej Alpe in Sistem Migovec

Situlska umetnost

Vaška situla (kopija v povečavi, ki stoji v istoimenski vasi) Situlska umetnost je vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnih ljudi.

Poglej Alpe in Situlska umetnost

Skaftafell

Skaftafell je območje ohranjanja narave v regiji Öræfi na jugovzhodu Islandije.

Poglej Alpe in Skaftafell

Skakalnica na Galetovem

Skakalnica na Galetovem je nekdanja smučarska skakalnica v ljubljanski Šiški ob Vodnikovi cesti.

Poglej Alpe in Skakalnica na Galetovem

Skorjasti kamnokreč

Skorjasti kamnokreč (znanstveno ime Saxifraga crustata) je vednozelena trajnica iz družine kamnokrečevk (Saxifragaceae), ki uspeva na področju vzhodnih Alp.

Poglej Alpe in Skorjasti kamnokreč

Slavko Ciglenečki

Slavko (Ladislav) Ciglenečki, slovenski arheolog, * 24. januar 1949, Celje.

Poglej Alpe in Slavko Ciglenečki

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Alpe in Slovenija

Slovenjgraška kotlina

Slovenjgraška kotlina je predalpska dolina v porečju reke Mislinje (Slovenija).

Poglej Alpe in Slovenjgraška kotlina

Slovenska glasba

Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.

Poglej Alpe in Slovenska glasba

Slovenska kultura

Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.

Poglej Alpe in Slovenska kultura

Slovenska skupnost v Italiji

Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.

Poglej Alpe in Slovenska skupnost v Italiji

Slovenska srnasta koza

Slovenska srnasta koza je slovenska tradicionalna pasma koze.

Poglej Alpe in Slovenska srnasta koza

Slovenske dežele

Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.

Poglej Alpe in Slovenske dežele

Slovensko planinsko društvo

Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.

Poglej Alpe in Slovensko planinsko društvo

Slovensko-italijanska meja

Sežani Lazaretu Slovensko-italijanska meja je 232 kilometrov dolga državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo.

Poglej Alpe in Slovensko-italijanska meja

Smreka

Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.

Poglej Alpe in Smreka

Snežne alge

Snežne alge so enocelične alge, ki uspevajo na mrzli podlagi, kot so ledene plošče, ledeniki in sneg.

Poglej Alpe in Snežne alge

Soška smiljka

Soška smiljka (znanstveno ime Cerastium subtriflorum) je slovenska endemična trajnica iz rodu smiljka (Cerastium) in družine klinčnic (Caryophyllaceae).

Poglej Alpe in Soška smiljka

SOIUSA

SOIUSA (kratica za italijansko Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino, Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) je sistem geografske razvrstitve Alp, ki ga je razvil italijanski raziskovalec Alpe Sergio Marazzi.

Poglej Alpe in SOIUSA

Solna cesta

Solna cesta (znana tudi kot solna pot, slana pot ali trgovska pot s soljo) se nanaša na katero koli prazgodovinsko in zgodovinsko trgovsko pot, po kateri so osnovno sol prevažali v regije, kjer je ni bilo.

Poglej Alpe in Solna cesta

Sondrio (pokrajina)

Pokrajina Sondrio (v italijanskem izvirniku Provincia di Sondrio) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.

Poglej Alpe in Sondrio (pokrajina)

Soteska Salzachöfen

Soteska Salzachöfen je ozka soteska v severnih apneniških Alpah zvezne dežele Salzburg v Avstriji.

Poglej Alpe in Soteska Salzachöfen

Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.

Poglej Alpe in Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Spodnji Duplek

Spodnji Duplek je naselje v Občini Duplek.

Poglej Alpe in Spodnji Duplek

Srečko Brodar

Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog, * 6. maj 1893, Ljubljana, † 27. april 1987, Ljubljana.

Poglej Alpe in Srečko Brodar

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Alpe in Srednja Evropa

Sredogorje

Sredogorje je hribovit svet do višine gozdne meje, v Srednji Evropi približno do 1500 m nadmorske višine in do 1000 m relativne višine nad vznožjem.

Poglej Alpe in Sredogorje

St. Pölten

Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.

Poglej Alpe in St. Pölten

Stasiti kamenjak

Stasiti kamenjak (znanstveno ime Sympetrum depressiusculum) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po predelih Evrazije z zmernim podnebjem.

Poglej Alpe in Stasiti kamenjak

Statutum in favorem principum

Statutum in favorem principum (slovensko Statut v korist knezov), objavljen leta 1231 in ponovno potrjen leta 1232, velja za enega od najpomembnejših pravnih aktov Svetega rimskega cesarstva na nemškem ozemlju.

Poglej Alpe in Statutum in favorem principum

Stolnica Naše ljube gospe, München

Stolnica Naše ljube gospe ali Frauenkirche (polno ime v nemščini Dom zu Unserer Lieben Frau) je cerkev v bavarskem mestu München, ki služi kot stolnica nadškofije München in Freising ter sedež njenega nadškofa.

Poglej Alpe in Stolnica Naše ljube gospe, München

Sudeti (gorovje)

Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.

Poglej Alpe in Sudeti (gorovje)

Sumapaz páramo

Sumapaz páramo (špansko Páramo de Sumapaz - kar pomeni "popolnoma mirno barje") je velik ekosistem páramo v gorovju Altiplano Cundiboyacense, ki velja za največji páramo ekosistem na svetu.

Poglej Alpe in Sumapaz páramo

Sveta Ana, Jezero

Cerkev svete Ane Ljubljani Sveta Ana je hrib, ki se dviga nad vasema Jezero in Podpeč (484 mnm).

Poglej Alpe in Sveta Ana, Jezero

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Alpe in Sveto rimsko cesarstvo

Svinška planina

Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.

Poglej Alpe in Svinška planina

Tatre (gorovje)

Tatre ali v poljščini - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih. Tatre se razlikujejo od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje. Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem.

Poglej Alpe in Tatre (gorovje)

Taunus

Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.

Poglej Alpe in Taunus

Tavriski

Zemljevi naselitve Tavriskov Tavriski (latinsko) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.

Poglej Alpe in Tavriski

Teholica

Teholica (tudi Dholica, uradno Teholica ob Vrbskem jezeru) je občina na zgodovinsko dvojezičnem območju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.

Poglej Alpe in Teholica

Tek na smučeh (šport)

Tek na smučeh v Julijskih Alpah. Tek na smučeh Tek na smučeh je vrsta hitre hoje, oziroma teka na smučeh, ki se v glavnem goji v nižinskih ali nižjih alpskih predelih.

Poglej Alpe in Tek na smučeh (šport)

Tektonski nariv Sardona

Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.

Poglej Alpe in Tektonski nariv Sardona

Tilment

Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.

Poglej Alpe in Tilment

Tirolska fronta

Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).

Poglej Alpe in Tirolska fronta

Tirolski klobuk

Tirolski klobuk (nemško Tirolerhut, italijansko cappello alpino), tudi bavarski klobuk ali alpski klobuk, je vrsta pokrivala, ki izvira iz Tirolske v Alpah, na ozemlju, ki je danes del Avstrije, Nemčije, Italije in Švice.

Poglej Alpe in Tirolski klobuk

Tone Cevc

Tone Cevc, slovenski etnolog, * 31. maj 1932, Kamnik, † 10. februar 2007, Domžale.

Poglej Alpe in Tone Cevc

Topla (dolina)

Kmetija v dolini Tople Burjakov mlin Opuščeni rudnik svinca Topla (zgornji rov) Topla je alpska dolina pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem.

Poglej Alpe in Topla (dolina)

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Alpe in Torino

Torino (pokrajina)

Pokrajina Torino (v italijanskem izvirniku Provincia di Torino, izg. Provinča di Torìno) je bila ena od osmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Piemont.

Poglej Alpe in Torino (pokrajina)

Tramontana

Značilna oblika oblakov, ki jih je razpihala tramontana Tramontána je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa.

Poglej Alpe in Tramontana

Transalpski naftovod

markacija pri Ingolstadtu Transalpski naftovod (krajše TAL za Trans-Alpinen Leitung) je naftovod, ki povezuje Tržaško pristanišče s centralno Evropo.

Poglej Alpe in Transalpski naftovod

Travniška preslica

Travniška preslica (znanstveno ime Equisetum pratense) je vrsta rodu preslic (Equisetum), za katero je značilno široko območje razširjenosti. Habitati travniške preslice so običajno gozdovi z visokimi drevesi in gostim podrastjem, ki preslicam daje senco. Rastline najpogosteje rastejo na predelih, kjer je v bližini vodno telo (izvir, ribnik, reka ali jezero).

Poglej Alpe in Travniška preslica

Tržaški zaliv

Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

Poglej Alpe in Tržaški zaliv

Trento

Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Poglej Alpe in Trento

Trento (pokrajina)

Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.

Poglej Alpe in Trento (pokrajina)

Treviso

Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.

Poglej Alpe in Treviso

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Poglej Alpe in Trier

Triglavska roža

Triglavska roža (znanstveno ime Potentilla nitida) je alpska roža.

Poglej Alpe in Triglavska roža

Triglavski narodni park

Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.

Poglej Alpe in Triglavski narodni park

Troglav (album)

Troglav je tretji studijski album kamniške hip hop zasedbe Matter, ki je izšel pri založbi rx:tx novembra in decembra 2018.

Poglej Alpe in Troglav (album)

Tundra

Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.

Poglej Alpe in Tundra

Turski železniški predor

Turski železniški predor (nemško Tauerntunnel) v Avstriji je najdaljši predor Turske železnice, ki prečka glavno verigo Alp.

Poglej Alpe in Turski železniški predor

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Poglej Alpe in Ulm

Umberto I. Savojski

Umberto I. Savojski (c. 970-980 – 1.julij 1042 ali 1047/1048), bolj znan kot Umberto Biancamano (Umberto Beloroki) je bil ustanovitelj dinastije Savojcev.

Poglej Alpe in Umberto I. Savojski

Umbrija

Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Alpe in Umbrija

Val Camonica

Val Camonica (tudi Valcamonica ali dolina Camonica, vzhodnolombardsko Al Camònega) je ena največjih dolin v osrednjih Alpah v vzhodni Lombardiji v Italiji.

Poglej Alpe in Val Camonica

Val Müstair

Val Müstair je občina v okraju Engiadina Bassa / Val Müstair, v švicarskem kantonu Graubünden.

Poglej Alpe in Val Müstair

Valentin Stanič

Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.

Poglej Alpe in Valentin Stanič

Valentinijan II.

Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.

Poglej Alpe in Valentinijan II.

Valuk

Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.

Poglej Alpe in Valuk

Varstvo okolja

Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.

Poglej Alpe in Varstvo okolja

Velecvetni divjakovec

Velecvetni divjakovec (znanstveno ime Doronicum grandiflorum) je cvetlica iz družine nebinovk.

Poglej Alpe in Velecvetni divjakovec

Veliki Klek

Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.

Poglej Alpe in Veliki Klek

Veliki Sveti Bernard

Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.

Poglej Alpe in Veliki Sveti Bernard

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Poglej Alpe in Verdunska pogodba

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Poglej Alpe in Veter

Via Claudia Augusta

Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.

Poglej Alpe in Via Claudia Augusta

Via Francigena

Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.

Poglej Alpe in Via Francigena

Via Lattea

Via Lattea (Mlečna pot) je ime športnega področja v italijanskih in francoskih Alpah.

Poglej Alpe in Via Lattea

Videm, Italija

Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.

Poglej Alpe in Videm, Italija

Viki Grošelj

Viktor Grošelj (bolje znan kot Viki Grošelj), slovenski alpinist, planinski vodnik, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj, 3. junij 1952, Gunclje pri Ljubljani.

Poglej Alpe in Viki Grošelj

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Poglej Alpe in Visla

Visokogorje

Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.

Poglej Alpe in Visokogorje

Visokogorski kras

Reovački gredi na Orjenu Visokogôrski krás je vrsta kraške pokrajine, ki je bil v časih poledenitve v pleistocenu poledenela in združuje glavne oblike reliefa, ki so nastale pod vplivi ledenikov.

Poglej Alpe in Visokogorski kras

Vladna palača, Trst

Vladna palača je prva palača na levi strani (gledano iz morja) na Velikem trgu v Trstu, ta je skupaj z gričem Svetega Justa najbolj obiskana turistična točka v središču mesta.

Poglej Alpe in Vladna palača, Trst

Vojna prve koalicije

Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.

Poglej Alpe in Vojna prve koalicije

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Alpe in Vojvodina Bavarska

Vrata-Megvarje

Grad Strassfried na gravuri iz leta 1688 Župnijska cerkev sv. Andreja Vrata-Megvarje (nemško Thörl-Maglern) je vas v občini Podklošter v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem, kjer živijo tudi Koroški Slovenci oz.

Poglej Alpe in Vrata-Megvarje

Vrba na Koroškem

Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.

Poglej Alpe in Vrba na Koroškem

Vresni spreletavec

Vresni spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia rubicunda) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen v Severni Evropi in zahodni Sibiriji.

Poglej Alpe in Vresni spreletavec

Vrtni polh

Vrtni polh (znanstveno ime Eliomys quercinus) je nočni glodavec iz družine polhov.

Poglej Alpe in Vrtni polh

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Poglej Alpe in Vzhodne Alpe

Walter Bonatti

Walter Bonatti, italijanski alpinist, * 22. junij 1930, Bergamo, Lombardija, Italija, † 13. september 2011, Rim.

Poglej Alpe in Walter Bonatti

Wangen im Allgäu

Wangen im Allgäu je zgodovinsko mesto na jugovzhodu Baden-Württemberga v Nemčiji.

Poglej Alpe in Wangen im Allgäu

Welf IV.

Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.

Poglej Alpe in Welf IV.

Welf V.

Welf V. Debeli, bavarski vojvoda (kot Welf II.), * okrog 1073, † 24. september 1120, grad Kaufering pri Landsbergu ob Lechu.

Poglej Alpe in Welf V.

Zahodna Evropa

ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.

Poglej Alpe in Zahodna Evropa

Zahodne Alpe

Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.

Poglej Alpe in Zahodne Alpe

Zakopane

Zakopáne so mesto na skrajnem jugu Poljske, na južnem delu regije Podhale ob vznožju gorovja Tatre, dela Karpatov.

Poglej Alpe in Zakopane

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch

Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.

Poglej Alpe in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch

Zavezniška invazija na Italijo

Zavezniška invazija na Italijo je del druge svetovne vojne.

Poglej Alpe in Zavezniška invazija na Italijo

Zürich

Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.

Poglej Alpe in Zürich

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Alpe in Zemlja

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Alpe in Zgodovina Nemčije

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Alpe in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Alpe in Zgodovina Slovenije

Zgornja Švabska

Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.

Poglej Alpe in Zgornja Švabska

Zgornja dolina Rena

Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.

Poglej Alpe in Zgornja dolina Rena

Zgornja Savinjska dolina

Zgornja Savinjska dolina je dolina v porečju zgornjega toka reke Savinje.

Poglej Alpe in Zgornja Savinjska dolina

Ziljska dolina

Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².

Poglej Alpe in Ziljska dolina

Zofia Nałkowska

Zofia Nałkowska, poljska pisateljica, dramatičarka, novelistka in publicistka medvojnega obdobja * 10. november 1884, Varšava, † 17. december 1954, Varšava.

Poglej Alpe in Zofia Nałkowska

Zygmunt Krasiński

Napoleon Stanisław Adam Feliks Zygmunt Krasiński, poljski pesnik, * 19. februar 1812, Pariz, Francija, † 23. februar 1859, Pariz.

Poglej Alpe in Zygmunt Krasiński

1. gorska divizija (Wehrmacht)

1.

Poglej Alpe in 1. gorska divizija (Wehrmacht)

1315

1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Alpe in 1315

1333

1333 (MCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Alpe in 1333

1358

1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Alpe in 1358

15 pr. n. št.

15 pr.

Poglej Alpe in 15 pr. n. št.

157. gorska divizija (Wehrmacht)

157.

Poglej Alpe in 157. gorska divizija (Wehrmacht)

1800

1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.

Poglej Alpe in 1800

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Alpe in 1991

2027

2027 (MMXXVII) bo navadno leto, ki se bo po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Alpe in 2027

21. avgust

21.

Poglej Alpe in 21. avgust

24. marec

24.

Poglej Alpe in 24. marec

5. gorska divizija (Wehrmacht)

5.

Poglej Alpe in 5. gorska divizija (Wehrmacht)

593

593 (DXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Alpe in 593

595

595 (DXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Alpe in 595

Prav tako znan kot Alps, Alpski svet.

, Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza, Bazilika Superga, Bazni predor Brenner, Bazni predor Gotthard, Belka, Bellinzona, Benečija, Benetke, Benevento (pokrajina), Berchtesgaden, Bibliotheca Corviniana, Bidermajer, Bistrica v Rožu, Bitka na Somi (1916), Bitka pri Novari (1849), Bitka pri Zami, Blagajev volčin, Bodensko jezero, Bohinjski ledenik, Bojan Počkar, Boji, Borut, Borut Bergant, Botanični vrt v Padovi, Brad Pitt, Bratislavski grad, Brescia, Bronasta doba, Burjakove peči, Carlo Mauri, Celovec, Cemprin, Centralni masiv, Cerkno, Cestni promet, Chieti (pokrajina), Cikasto govedo, Cisalpska Galija, Citre, Clusijev svišč, Commentarii de bello Gallico, Cuneo (pokrajina), Dachstein, Davo Karničar, Devetletna vojna, Deziderij Langobardski, Dimasta miš, Dirka po Romandiji, Dirndl, Divja mačka, Divja Slovenija, Divji petelin, Dlakavi sleč, Dofinejske Alpe, Dofinejske Predalpe, Dolenjska, Dolina, Dolina Aoste, Dolina Triglavskih jezer, Dolnik, Dolomit, Donava, Drago Bregar, Dravska dolina, Druga bitka za Alpe, Dunaj, Dvor, Žužemberk, Edmond Halley, Eduard Suess, Eiger, Eisriesenwelt, Ekoturizem, Endemit, Endemizem, Engadin, Eocen, Epulon, Eugène Viollet-le-Duc, Evropska snežna voluharica, Evropska unija, Evropske pešpoti, Fasti Triumphales, Fen (veter), Filip II. Francoski, Fjel, Flimsov plaz, Fondi, Francesco Maria Grimaldi, Francija, Francoski departma, Frankovska, Froelichov svišč, Furka (prelaz), Furlanija - Julijska krajina, Fvck, Galien, Galske vojne, Gardsko jezero, Geografija Avstrije, Geografija Evrope, Geografija Francije, Geografija Italije, Geografija Slovenije, Geologija Madžarske, Gimnazijka, Glacier Express, Glodnica, Gmünd, Golica, Koroška, Gorenjska, Gorenjska statistična regija, Goriška ravan, Gorovje, Gotthard (prelaz), Gozdna meja, Grad Falkenstein, Grad Vivšnik, Gradovi Bellinzone, Grand Tour, Granit, Graubünden, Gregor Födransperg - Fedr, Gundestrupski kotel, Hallstatt, Hanibal, Hanna Reitsch, Hannibal (film, 1959), Haute Route, Hautes-Alpes, Helveti, Henrik I. Bavarski, Hiša na kolih, Himalaja, Hrvaška, Huni, Ian Fleming, Ilirske province, Isar, Italija, Italijanska invazija na Francijo, Italijansko odporniško gibanje, Jadralec, Jamski medved, Javorniška planina, Jerebica (ptica), Jezerska Kočna, Jezerska zlatovčica, Jezerski vrh, Jezersko, Jože Cvelbar, Johannes Frischauf, John Ruskin, Južna Tirolska, Julijske Alpe, Kačji ugriz, Kamniško-Savinjske Alpe, Kanaan, Kanalska dolina, Karakorum, Karel IV. Luksemburški, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karel Zois, Karni, Karpati, Kavčnikova domačija, Kavkaz, Kelti, Keltiberi, Kempten, Kenozoik, Kimbri, Klavžar, Klavdij II. Gotski, Klek, Velika Kapela, Kmetija išče lastnika, Koala, Koconogi čuk, Konstanški Münster, Konstantin I. Veliki, Kontinentalna skorja, Koroška (zvezna dežela), Korzika, Kostoboki, Kotijske Alpe, Kotijske Alpe (rimska provinca), Kotorna, Kozorog, Kraški rob, Krajinska fotografija, Krajinski park Goričko, Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa, Kranjska lilija, Kranjska stena, Kras v Evropi, Kriva Vrba, Krkonoši, Krnica, Krnski grad, Kruberjeva jama, Kuhano vino, Kultura žarnih grobišč, Kvartar, Lance Armstrong, Langobardski limes, Latenska kultura, Latinščina, Lech (reka), Ledeniška dolina, Ledenik Aletsch, Ledenik Gorner, Ledenik pod Skuto, Lepenci, Lepi čeveljc, Letališče Innsbruck, Levi (ljudstvo), Licinij I., Ligurija, Liutprand, Ljubelj, Ljubljana, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Ljudstva antične Italije, Ljudstva z morja, Lojevec, Lombardija, Ludvik IX. Francoski, Lyon, Madžarska, Mahovna deva, Mainz, Mala ledena doba, Mali skovik, Mali Sveti Bernard, Mali vinski veščec, Matevž Lenarčič, Matkov kot, Matter, Matterhorn, Mattertal, Mavželj, Maximilianstraße (Lindau), München, Mešani gozdovi Dinarskega gorstva, Megvarje, Mejna grofija Istra, Messerschmitt Bf 109, Mesta Art Nouveau, Miklavževanje, Milano, Milanska stolnica, Milutin Milanković, Mislinjska dolina, Mittelland (Švica), Možberk, Modena (pokrajina), Modri bleščavec, Mojmir I. Moravski, Molasa, Mont Blanc, Mont Blanc de Courmayeur, Morava (reka), Motnica, Avstrija (kraj), Motnica, Motnica, Mrtvični spreletavec, Mulatjera, Naravne regije Nemčije, Naravni deželni park Lessinia, Naravni rezervat doline Glinščice, Narbonska Galija, Narodni park, Narodni park Écrins, Narodni park Berchtesgaden, Narodni park doline Valbona, Narodni park Mercantour, Narodni park Visoke Ture, Narodnozabavna glasba, Navadna smreka, Navadni macesen, Navadni polh, Neapeljsko kraljestvo, Neža Praška, Nežni sviščevec, Nenavadni kamnokreč, Neolitska arhitektura, Nočnik, Noriška lakota, Norik (rimska provinca), Nova mestna hiša, München, Novara (pokrajina), Občina Žetale, Občina Radovljica, Občina Tabor, Ocean Tetida, Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične vede v Kopru, Ofiolit, Oglej, Oglejski patriarhat, Okcitanščina, Oljenka, Orogeneza, Otokar II. Přemysl, Pad, Padska nižina, Paleolitik, Panonska nižina, Papeška država, Papež Bonifacij IX., Papež Gregor V., Papež Gregor VI., Papež Julij II., Papež Pij XI., Paratetida, Pešpot, Pedici, Pedosekvenca, Pehta (mitologija), Peninske Alpe, Peninske Alpe (rimska provinca), Peridotit, Perm, Permafrost, Peter Adamič, Peter Mikša, Philippe Pétain, Piemont, Pieter Bruegel starejši, Pirin, Pirinski narodni park, Pirop, Planika, Planinska kavka, Planinska ločika, Planinski pelin, Planinski pupek, Planinski zajec, Planinsko društvo IMP, Planinsko društvo Kamnik, Planja, Podljubelj, Podust, Pokal Kongsberg, Polhograjsko hribovje, Poljska nasledstvena vojna, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pontsko gorovje, Populacija (biologija), Poreče, Koroška, Porta Nigra, Povirni studenčar, Praga, Prave veverice, Prazgodovinska kolišča okoli Alp, Präbichl, Prešerna lepotka, Predor, Predor pod Mont Blancom, Prelaz Maloja, Prelaz Stelvio, Prelaz Turracher Höhe, Premirje 24. junija 1940, Preval, Primorske Alpe, Primorske Alpe (rimska provinca), Prokletije, Promet v Sloveniji, Provansa - Alpe - Azurna obala, Prva Panonija, Ptolemaj, Punske vojne, Pustriška dolina, Radegost, Radiotelevizija Slovenija, Radovna, Rani plamenec, Rastlinstvo Alp, Regensburg, Regnum Carantanum, Ren, René-Henri Olry, Repentabor, Repnik, Resasta peščenka, Retija, Rezija, Rigi, Rila, Rimska cesta, Rimska Italija, Rimska utrdba Castra, Rjava deva, Rjavo govedo, Rjavoprsi jež, Rožni koren, Rodopi, Rona - Alpe, Rovtarsko hribovje, Ruševec, Ruda, Koroška, Sabotin, Salzach, Salzburg, Samarske stene, Savoja, Savojske Alpe, Serak, Serdica, Serpentinit, Seveni, Severna renesansa, Severnojadranski Veneti, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem, Seznam najvišjih železnic, Seznam slovenskih pasem domačih živali, Siegfried von Taufferer, Silvo Cerjak, Sirotka, Sistem Migovec, Situlska umetnost, Skaftafell, Skakalnica na Galetovem, Skorjasti kamnokreč, Slavko Ciglenečki, Slovenija, Slovenjgraška kotlina, Slovenska glasba, Slovenska kultura, Slovenska skupnost v Italiji, Slovenska srnasta koza, Slovenske dežele, Slovensko planinsko društvo, Slovensko-italijanska meja, Smreka, Snežne alge, Soška smiljka, SOIUSA, Solna cesta, Sondrio (pokrajina), Soteska Salzachöfen, Spodnja Panonija (frankovska dežela), Spodnji Duplek, Srečko Brodar, Srednja Evropa, Sredogorje, St. Pölten, Stasiti kamenjak, Statutum in favorem principum, Stolnica Naše ljube gospe, München, Sudeti (gorovje), Sumapaz páramo, Sveta Ana, Jezero, Sveto rimsko cesarstvo, Svinška planina, Tatre (gorovje), Taunus, Tavriski, Teholica, Tek na smučeh (šport), Tektonski nariv Sardona, Tilment, Tirolska fronta, Tirolski klobuk, Tone Cevc, Topla (dolina), Torino, Torino (pokrajina), Tramontana, Transalpski naftovod, Travniška preslica, Tržaški zaliv, Trento, Trento (pokrajina), Treviso, Trier, Triglavska roža, Triglavski narodni park, Troglav (album), Tundra, Turski železniški predor, Ulm, Umberto I. Savojski, Umbrija, Val Camonica, Val Müstair, Valentin Stanič, Valentinijan II., Valuk, Varstvo okolja, Velecvetni divjakovec, Veliki Klek, Veliki Sveti Bernard, Verdunska pogodba, Veter, Via Claudia Augusta, Via Francigena, Via Lattea, Videm, Italija, Viki Grošelj, Visla, Visokogorje, Visokogorski kras, Vladna palača, Trst, Vojna prve koalicije, Vojvodina Bavarska, Vrata-Megvarje, Vrba na Koroškem, Vresni spreletavec, Vrtni polh, Vzhodne Alpe, Walter Bonatti, Wangen im Allgäu, Welf IV., Welf V., Zahodna Evropa, Zahodne Alpe, Zakopane, Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch, Zavezniška invazija na Italijo, Zürich, Zemlja, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Slovenije, Zgornja Švabska, Zgornja dolina Rena, Zgornja Savinjska dolina, Ziljska dolina, Zofia Nałkowska, Zygmunt Krasiński, 1. gorska divizija (Wehrmacht), 1315, 1333, 1358, 15 pr. n. št., 157. gorska divizija (Wehrmacht), 1800, 1991, 2027, 21. avgust, 24. marec, 5. gorska divizija (Wehrmacht), 593, 595.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti