Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Odpri v Google Maps Uporabi AI

Kazalo

1. 675 odnosi: Ada Ciganlija, Adalbert Stifter, Agri decumates, Ahtum, Akkermanska konvencija, Akvinkum, Albrecht von Wallenstein, Albreht II. Nemški, Albulska železnica, Albulski predor, Aleš Bebler, Aleksander I. Moldavski, Aleksander Sever, Aleksander Veliki, Aleksej I. Komnen, Alemani, Alemanija, Alenčica, Allgäu, Alpe, Ameriški veslokljun, Aniža (reka), Anti, Antoninska kuga, Apolonija (Ilirija), Aprilska vojna, Argeș (reka), Argonavti, Aristolohijska kislina, Arkadij, Arminij, Atanarik, Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda, Augusta Raurica, Avala, Beograd, Avrelijanova Dakija, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Avstrijsko-turška vojna (1716–1718), Avstrijsko-turška vojna (1788–1791), Avtarijati, Đurađ Branković, Šišman I., Štajerska kokoš, Štefan Dušan, Štefan III. Moldavski, Štefan Milutin, Štefan Uroš I., ... Razširi indeks (625 več) » « Shrink indeks

Ada Ciganlija

Ada Ciganlija je rečni otok na Savi v Beogradu, ki je bil umetno spremenjen v polotok.

Poglej Donava in Ada Ciganlija

Adalbert Stifter

Adalbert Stifter (rojstno ime Albert Stifter), avstrijski pisatelj, slikar in učitelj, * 23. oktober 1805, Oberplan, Češka, † 28. januar, 1868, Linz.

Poglej Donava in Adalbert Stifter

Agri decumates

Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.

Poglej Donava in Agri decumates

Ahtum

Ahtumova vojvodina v 11. stoletju Ahtum (romunsko Ahtum, madžarsko Ajtony, srbsko Ахтум, Ahtum, bolgarsko Охтум, Ohtum) je bil vojvoda, ki je v 11.

Poglej Donava in Ahtum

Akkermanska konvencija

Akkermanska konvencija, podpisana 25.

Poglej Donava in Akkermanska konvencija

Akvinkum

Stanovanjski del Akvinka Akvinkum (latinsko: Aquincum), rimski tabor (castra) in kasneje mesto v Spodnji Panoniji na desnem bregu Donave v sedanjem Starem Budimu (Óbuda), ki je bilo del rimskega mejnega obrambnega sistema.

Poglej Donava in Akvinkum

Albrecht von Wallenstein

Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.

Poglej Donava in Albrecht von Wallenstein

Albreht II. Nemški

Albert oz.

Poglej Donava in Albreht II. Nemški

Albulska železnica

Albulska železnica (nemško: Albulabahn; italijansko Ferrovia dell'Albula) je železniška proga tirne širine 1 meter, ki je del tako imenovanega osrednjega omrežja Retijske železnice (RhB), v kantonu Graubünden v Švici.

Poglej Donava in Albulska železnica

Albulski predor

Albulski predor je osrednji del Albulske železnice, ki je del retijskega železniškega omrežja v kantonu Graubünden v Švici.

Poglej Donava in Albulski predor

Aleš Bebler

Aleš Bébler, (psevdonimi Primož Tratnik, Anton Hartman, Andre Kobal...) slovenski španski borec, partizan, politik, general, diplomat in narodni heroj Jugoslavije, * 8. junij 1907, Idrija (Avstro-Ogrska), † 12. avgust 1981, Ljubljana (Jugoslavija).

Poglej Donava in Aleš Bebler

Aleksander I. Moldavski

Aleksander I. Moldavski ali Aleksander Dobri (romunsko Alexandru cel Bun), knez Moldavije, † 1. januar 1432.

Poglej Donava in Aleksander I. Moldavski

Aleksander Sever

Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.

Poglej Donava in Aleksander Sever

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Donava in Aleksander Veliki

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Poglej Donava in Aleksej I. Komnen

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Donava in Alemani

Alemanija

Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.

Poglej Donava in Alemanija

Alenčica

Alenčica je eden izmed glavnih knjižnih junakov literarnega dela Kralj Matjaž in Alenčica.

Poglej Donava in Alenčica

Allgäu

Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.

Poglej Donava in Allgäu

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Donava in Alpe

Ameriški veslokljun

Ameriški veslokljun (znanstveno ime Polyodon spathula) je sladkovodna riba, ki živi v porečju reke Mississippi.

Poglej Donava in Ameriški veslokljun

Aniža (reka)

Aniža (nemško Enns) je južni pritok reke Donave, ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji.

Poglej Donava in Aniža (reka)

Anti

Anti so bili poznoantično ljudstvo oziroma plemenska zveza, ki je v 6.

Poglej Donava in Anti

Antoninska kuga

Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.

Poglej Donava in Antoninska kuga

Apolonija (Ilirija)

Ruševine templja v Apoloniji Apolonija (grško: Ἀπολλωνία κατ' Ἐπίδαμνον ali Ἀπολλωνία πρὸς), antično grško mesto v Iliriji.

Poglej Donava in Apolonija (Ilirija)

Aprilska vojna

Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.

Poglej Donava in Aprilska vojna

Argeș (reka)

Argeș (romunska izgovarjava) je reka v južni Romuniji.

Poglej Donava in Argeș (reka)

Argonavti

Argo, slika Lorenza Coste Argonávti so bili v grški mitologiji skupina junakov, ki so v času pred trojansko vojno na ladji Argo (od tod tudi ime Argo-navti) spremljali Jazona na otok Kolhido, kjer je bilo spravljeno zlato runo.

Poglej Donava in Argonavti

Aristolohijska kislina

Aristolohijska kislina je karcinogen (rakotvoren), mutagen in nefrotoksičen alkaloid, ki ga vsebujejo rastline iz družine podraščevk, predvsem v rodu podraščecev (Aristolochia).

Poglej Donava in Aristolohijska kislina

Arkadij

Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.

Poglej Donava in Arkadij

Arminij

Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.

Poglej Donava in Arminij

Atanarik

Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.

Poglej Donava in Atanarik

Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda

Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28.

Poglej Donava in Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda

Augusta Raurica

Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.

Poglej Donava in Augusta Raurica

Avala, Beograd

Avala (srbsko Авала) je hrib, ki se nahaja 16 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Srbije, Beograda.

Poglej Donava in Avala, Beograd

Avrelijanova Dakija

Avrelijanova Dakija (latinsko), provinca poznega Rimskega cesarstva, ki jo je ustanovil cesar Avrelijan (vladal 270–275) po umiku iz Dakije na desni breg Donave leta 271.

Poglej Donava in Avrelijanova Dakija

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Donava in Avstrija

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Poglej Donava in Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Donava in Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)

Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.

Poglej Donava in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)

Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)

Avstrijsko-turška vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom od januarja 1716 do 21.

Poglej Donava in Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)

Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)

Avstrijsko-turška vojna (1788-1791) je bil vojaški spopad med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, ki je potekal sočasno z rusko-turško vojno (1787-1792).

Poglej Donava in Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)

Avtarijati

Zemljevid naselitve Ilirov Avtarijati (Autariati, grško Αὐταριάται) so bili ilirsko pleme, ki je živelo na področju Tare, kraške planota v zahodni Srbiji nad reko Drino.

Poglej Donava in Avtarijati

Đurađ Branković

Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.

Poglej Donava in Đurađ Branković

Šišman I.

Šišman I. Vidinski (bolgarsko Шишман I, Šišman I) je bil bolgarski plemič (bojar) in v poznem 13.

Poglej Donava in Šišman I.

Štajerska kokoš

Štajerska kokoš ali štajerka (italic, ali) je slovenska avtohtona pasma kokoši, ki izvira iz Slovenije in avstrijske zvezne dežele Štajerske.

Poglej Donava in Štajerska kokoš

Štefan Dušan

Štefan Uroš IV.

Poglej Donava in Štefan Dušan

Štefan III. Moldavski

Štefan III.

Poglej Donava in Štefan III. Moldavski

Štefan Milutin

Štefan Uroš II.

Poglej Donava in Štefan Milutin

Štefan Uroš I.

Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.

Poglej Donava in Štefan Uroš I.

Štefan V. Ogrski

Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.

Poglej Donava in Štefan V. Ogrski

Šubići

Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.

Poglej Donava in Šubići

Šumadija

Šumadíja (Šumàdija) je pokrajina v osrednjem delu Srbije.

Poglej Donava in Šumadija

Švabska Jura

Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.

Poglej Donava in Švabska Jura

Švabska vojvodina

  Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.

Poglej Donava in Švabska vojvodina

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Donava in Švedska

Švicarske Alpe

Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.

Poglej Donava in Švicarske Alpe

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Donava in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Češki masiv

Češki masiv (češko Česká vysočina ali Český masiv, nemško Böhmische Masse ali Böhmisches Massiv) je geomorfološka pokrajina v srednji Evropi.

Poglej Donava in Češki masiv

Češkoslovaška

desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.

Poglej Donava in Češkoslovaška

Čerkezi

Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.

Poglej Donava in Čerkezi

Činklja

Činklja (znanstveno ime Misgurnis fossilis) je sladkovodna riba iz družine činkelj.

Poglej Donava in Činklja

Črna mačka, beli mačkon

Črna mačka, beli mačkon (Црна мачка, бели мачор; Crna mačka, beli mačor) je srbski romantični črno komični film iz leta 1998, ki ga je režiral Emir Kusturica po scenariju Gordana Mihića.

Poglej Donava in Črna mačka, beli mačkon

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Donava in Črno morje

Bačka Palanka

Bačka Palanka (izvirno Бачка Паланка, Báčska Palanka, Palánka, Plankenburg) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja; je pristaniško mesto, ki leži na levem bregu reke Donave.

Poglej Donava in Bačka Palanka

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Poglej Donava in Baden-Württemberg

Bajazid I.

Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.

Poglej Donava in Bajazid I.

Balista

Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.

Poglej Donava in Balista

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Donava in Balkan

Balkansko bojišče

Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.

Poglej Donava in Balkansko bojišče

Balomar

Balomar je bil vodja Markomanov v markomanskih vojnah, * 140, Moravska, † 170-180, Moravska.

Poglej Donava in Balomar

Baltski Veneti

Báltski Venéti ali Venédi so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje Poljske.

Poglej Donava in Baltski Veneti

Barža

Vlačilec vleče baržo na reki Chicago Barža (ang. barge) je plovilo s ploščatim dnom.

Poglej Donava in Barža

Bardilis

Bardilis (grško: Βάρδυλλις ali Βάρδυλις), kralj in morda ustanovitelj Dardanskega kraljestva, ki je vladal od leta 385 do 358 pr.

Poglej Donava in Bardilis

Baročne graščine in dvorci v Slavoniji

Dvorec Pejačević Graščine so bili od nekdaj domovi vladarjev, bogatih plemiških družin in bogatih posestnikov.

Poglej Donava in Baročne graščine in dvorci v Slavoniji

Batina, Draž

Batina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada v občino Draž; le-ta pa spada v Osiješko-baranjsko županijo.

Poglej Donava in Batina, Draž

Baton Dardanski

Baton, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 206 pr.

Poglej Donava in Baton Dardanski

Batu kan

Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.

Poglej Donava in Batu kan

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Donava in Bavarska

Bavarska nasledstvena vojna

Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.

Poglej Donava in Bavarska nasledstvena vojna

Bavarski geograf

Bavarski geograf (latinsko Geographus Bavarus) je dogovorjeno ime anonimnega avtorja kratkega srednjeveškega latinskega besedila z naslovom Descriptio civitatum et regionum ad septentrionalem plagam Danubii (slovensko Opis mest in pokrajin severno od Donave), ki vsebuje seznam plemen v osrednji srednji Evropi.

Poglej Donava in Bavarski geograf

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Poglej Donava in Bazilij II.

Benediktinski samostan Melk

Pogled iz zraka Benediktinski samostan Melk (do 19. stoletja tudi samostan Mölk) se nahaja v Spodnji Avstriji, v bližini mesta Melk na desnem bregu Donave.

Poglej Donava in Benediktinski samostan Melk

Benito Mussolini

Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.

Poglej Donava in Benito Mussolini

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Donava in Beograd

Beograjska trdnjava

Beograjska trdnjava (Beogradska tvrđava) je trdnjava, ki stoji ob sotočju Donave in Save v središču srbskega glavnega mesta Beograda.

Poglej Donava in Beograjska trdnjava

Beograjski mir

Beograjski mir ali Beograjski sporazum je bil mirovni sporazum, ki sta ga 18. septembra 1739 v Beogradu podpisali Habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo.

Poglej Donava in Beograjski mir

Berchtesgadenske Alpe

Berchtesgadenske Alpe (nemško: Berchtesgadener Alpen) so gorsko območje severnih apneniških Alp, poimenovano po trškem mestu Berchtesgaden, ki leži v središču.

Poglej Donava in Berchtesgadenske Alpe

Berninska železnica

Berninska železnica je enotirna železniška proga, tirne širine 1000 mm, ki je del Retijske železnice (RhB).

Poglej Donava in Berninska železnica

Bertold II. Bogenski

Grb grofov Bogenskih Bertold II.

Poglej Donava in Bertold II. Bogenski

Besarabija

Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.

Poglej Donava in Besarabija

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Donava in Bitinija

Bitka na Kosovskem polju (1448)

Druga bitka na Kosovskem polju (madžarsko második rigómezei csata, turško İkinci Kosova Savaşı) 17.-20.

Poglej Donava in Bitka na Kosovskem polju (1448)

Bitka pri Adrianoplu (378)

Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.

Poglej Donava in Bitka pri Adrianoplu (378)

Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.

Poglej Donava in Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Boliji

Bitka pri Boliji je bila bitka leta 469 med Ostrogoti (Amalski Goti) in koalicijo germanskih plemen v rimski provinci Panoniji.

Poglej Donava in Bitka pri Boliji

Bitka pri Edesi

Bitka pri Edesi je bila bitka med armadama Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valerijana in Sasanidskega cesarstva pod poveljstvom šahinšaha (kralja kraljev) Šapurja I. leta 260.

Poglej Donava in Bitka pri Edesi

Bitka pri Győru

Bitka pri Győru je potekala med poletno kampanjo madžarske osamosvojitvene vojne.

Poglej Donava in Bitka pri Győru

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Poglej Donava in Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču (1687)

Druga bitka pri Mohaču 12.

Poglej Donava in Bitka pri Mohaču (1687)

Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.

Poglej Donava in Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Petrovaradinu

Bitka pri Petrovaradinu je bila prva velika zmaga habsburška vojske v avstrijsko-turški vojni (1716-1718) pri Petrovaradinu, zdaj delu Novega Sada, Srbija.

Poglej Donava in Bitka pri Petrovaradinu

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Donava in Bizantinsko cesarstvo

Blaž Schemua

Blaž Schemua, avstro-ogrski general slovenskega rodu, * 2. januar 1856, Celovec, † 21. november 1920, Celovec.

Poglej Donava in Blaž Schemua

Blatno jezero

Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.

Poglej Donava in Blatno jezero

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Donava in Bodensko jezero

Boji

thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.

Poglej Donava in Boji

Bolen

Bolen (znanstveno ime Aspius aspius) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Donava in Bolen

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Donava in Bolgarija

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Poglej Donava in Bospor

Braničevo

Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.

Poglej Donava in Braničevo

Bratislava

Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.

Poglej Donava in Bratislava

Bratislavski grad

Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.

Poglej Donava in Bratislavski grad

Bratislavski okraj

Bratislavski okraj (Bratislavský kraj., Pressburger/Bratislavaer Landschaftsverband (do 1919), Pozsonyi kerület) je upravna enota (okraj) najvišje ravni upravne delitve Slovaške.

Poglej Donava in Bratislavski okraj

Breg (razločitev)

Breg (v fizični geografiji oz. geomorfologiji) lahko pomeni.

Poglej Donava in Breg (razločitev)

Buda (razločitev)

Buda je lahko.

Poglej Donava in Buda (razločitev)

Budžak

Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.

Poglej Donava in Budžak

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Poglej Donava in Budim

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Donava in Budimpešta

Budimski mir

Z Budimskim mirom (poimenovanem po Budimu, danes delu mesta Budimpešta), sklenjenim 3.

Poglej Donava in Budimski mir

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Poglej Donava in Bukarešta

Burebista

Burebista (romunsko Burebista, antično grško Βυρεβίστας in Βοιρεβίστας), kralj Dačanov in Getov, ki je prvi združil dačanska plemena in jim vladal od leta 82 do 44 pr.

Poglej Donava in Burebista

Carnuntum

Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.

Poglej Donava in Carnuntum

Cerkev Maria am Gestade, Dunaj

Cerkev Maria am Gestade je gotska cerkev na Dunaju v Avstriji.

Poglej Donava in Cerkev Maria am Gestade, Dunaj

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.

Poglej Donava in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

Dačani

Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.

Poglej Donava in Dačani

Dacit

Dacit Diagram QAPF z označenim položajem dacita diagramu TAS Dacit je vulkanska kamnina, ki je sestavljena iz kremena, natrijevih-kalijevih glinencev in obarvanih mineralov, med katerimi prevladuje rogovača.

Poglej Donava in Dacit

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Donava in Dalmacija

Dardanci

Zemljevid naselitve Ilirov Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.

Poglej Donava in Dardanci

Dardanija

Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.

Poglej Donava in Dardanija

Darej I.

Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.

Poglej Donava in Darej I.

Dürnstein

Dürnstein je mestece ob reki Donavi v okrožju Krems-Land, v avstrijski deželi Spodnja Avstrija.

Poglej Donava in Dürnstein

Džerdap

Džerdap (romunsko Porțile de Fier; srbsko Ђердапска клисура / Đerdapska klisura ali Гвоздена капија / Gvozdena kapija – Železna vrata) je soteska na reki Donavi.

Poglej Donava in Džerdap

Decebal

Decebalus, prvotno Diurpaneus, slaven dačanski vladar (87-106),De Imperatoribus Romaniæ (Seznam bitk Rimskega cesarstva),.

Poglej Donava in Decebal

Decij

Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.

Poglej Donava in Decij

Deliblatska peščara

Deliblatska peščara (tudi Deliblatski pesak ali Banatska peščara) je peščena puščava na severovzhodu Srbije, v južnem Banatu v avtonomni pokrajini Vojvodini.

Poglej Donava in Deliblatska peščara

Delta Donave

Delta Donave je obsežna rečna delta v vzhodni Evropi, kjer se Donava izliva v Črno morje.

Poglej Donava in Delta Donave

Devín

Pogled na Devín z gradu Cerkev v Devínu Devín (madžarsko Dévény, nemško Theben) je slovaški kraj, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev in je od leta 1946 severno predmestje Bratislave.

Poglej Donava in Devín

Dimitrij Zvonimir

Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.

Poglej Donava in Dimitrij Zvonimir

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Poglej Donava in Dneper

Dnester

Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.

Poglej Donava in Dnester

Dobra (reka)

Dobra je reka ponikalnica na Hrvaškem, dolga 104 kilometre.

Poglej Donava in Dobra (reka)

Dobrudža

Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.

Poglej Donava in Dobrudža

Donaudampfschiffahrtselektrizitätenhauptbetriebswerkbauunterbeamtengesellschaft

(slovensko Zveza podrejenih uradnikov glavne upravne pisarne električnih služb Donavskih parnikov) je bila manjša organizacija v predvojnem Dunaju (Avstrija), ki je bila podrejena Donaudampfschiffahrtsgesellschaft (DDSG), ladijskemu podjetju za transport potnikov in tovora po Donavi.

Poglej Donava in Donaudampfschiffahrtselektrizitätenhauptbetriebswerkbauunterbeamtengesellschaft

Donavska armada

Donavska armada (izvirno) je bila armada Francoskega direktorija, ki je delovala leta 1799 v zgornji donavski dolini.

Poglej Donava in Donavska armada

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Donava in Drava

Drina

Drina je 346 km dolga reka in desni, največji pritok Save.

Poglej Donava in Drina

Drinske mučenke

Drinske mučenke je naziv za pet redovnic Hčera Božje ljubezni, ki so umrle mučeniške smrti med drugo svetovno vojno.

Poglej Donava in Drinske mučenke

Drobeta-Turnu Severin

Drobeta-Turnu Severin (latinsko Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu Donave ob izhodu iz Železnih vrat v okraju (județul) Mehedinți, Oltenija, Romunija.

Poglej Donava in Drobeta-Turnu Severin

Dulebi

praško-penkovske kulture in domnevna lokacija treh zgodnjesrednjeveških plemen Dulebov Dulebi (ukrajinsko Дуліби, Dulibi) so bili od 6.

Poglej Donava in Dulebi

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Donava in Dunaj

Dunaj (razločitev)

Dunaj je lahko.

Poglej Donava in Dunaj (razločitev)

Egon Schiele

Egon Schiele, avstrijski ekspresionistični slikar, * 12. junij 1890, Tulln ob Donavi, † 31. oktober 1918, Dunaj.

Poglej Donava in Egon Schiele

Ejalet

Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت‎) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.

Poglej Donava in Ejalet

Ekološka nesreča v Ajki

Mesto Ajka pred nesrečo Ekološka nesreča v mestu Ajka na Madžarskem se je pripetila 4. oktobra 2010, ko je popustil zbiralnik odpadnih snovi iz bližnje tovarne aluminija; posledično se je po naselju in okolici razlila strupena snov, ki je vstopila tudi v vodni sistem ter porečje in samo Donavo.

Poglej Donava in Ekološka nesreča v Ajki

Elizabeta Bavarska

Elizabeta Bavarska (poznana pod nadimkom Sissi; nemško Elisabeth Amalie Eugenie, Herzogin in Bayern), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I., * 24. december 1837, München, † 10. september 1898, Ženeva.

Poglej Donava in Elizabeta Bavarska

Emilijan (rimski cesar)

Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.

Poglej Donava in Emilijan (rimski cesar)

Eraviski

Ostanki Akvinka Eraviski, keltsko ljudstvo, ki je bilo naseljeno na področju sedanje Budimpešte na Madžarskem.

Poglej Donava in Eraviski

Eridanos (geologija)

Ime Eridanos, ki izhaja iz starogrškega Eridanos (reka v severni Evropi, omenjena v grški mitologiji in zgodovinopisju), so geologi dali reki, ki je tekla tam, kjer je zdaj Baltsko morje.

Poglej Donava in Eridanos (geologija)

Esztergom

Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.

Poglej Donava in Esztergom

Evrazija

Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.

Poglej Donava in Evrazija

Evrazijska stepa

Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.

Poglej Donava in Evrazijska stepa

Evropska ščuka

Evropska ali navadna ščuka (znanstveno ime Esox lucius) je vrsta roparskih rib iz družine ščuk, ki je razširjena po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Rekordna ščuka, po pravilih IGFA, je bila ujeta 16. oktobra 1986 v jezeru Greffern v Nemčiji. Tehtala je 25 kg. Rekord za najdaljšo ščuko pa ista organizacija, priznava primerku, ki so ga ujeli 1.

Poglej Donava in Evropska ščuka

Evropska razvodnica

Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.

Poglej Donava in Evropska razvodnica

Filip Arabec

Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.

Poglej Donava in Filip Arabec

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Poglej Donava in Foederati

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Donava in Freiburg im Breisgau

Fruška gora

Frúška gôra je vzpetina v Sremu.

Poglej Donava in Fruška gora

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Donava in Furlanija

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Donava in Gaj Avgust Oktavijan

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Poglej Donava in Galci

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Donava in Galija

Garcilaso de la Vega (pesnik)

Garci Lasso de la Vega (Toledo, med letoma 1498 in 1501 - Nica, 14. oktober 1536), bolje poznan kot Garcilaso de la Vega, je bil španski pesnik in vojak v literarnozgodovinskem obdobju Zlate dobe španske književnosti (Siglo de oro).

Poglej Donava in Garcilaso de la Vega (pesnik)

Gautier Sans-Avoir

Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.

Poglej Donava in Gautier Sans-Avoir

Geografija Avstrije

Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.

Poglej Donava in Geografija Avstrije

Geografija Švice

Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.

Poglej Donava in Geografija Švice

Geografija Črne gore

Črna gora (črnogorščina Crna Gora, Црна Гора) je majhna gorata država na jugozahodnem Balkanu.

Poglej Donava in Geografija Črne gore

Geografija Bolgarije

Bolgarija je država v jugovzhodni Evropi in zavzema vzhodno četrt Balkanskega polotoka in je največja država znotraj svojih geografskih mej.

Poglej Donava in Geografija Bolgarije

Geografija Evrope

Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.

Poglej Donava in Geografija Evrope

Geografija Hrvaške

Reliefni zemljevid Hrvaške Geografijo Hrvaške opredeljuje njena lokacija - opisana je kot del srednje Evrope in jugovzhodne Evrope, del Balkana in Srednje Evrope.

Poglej Donava in Geografija Hrvaške

Geografija Italije

Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.

Poglej Donava in Geografija Italije

Geografija Madžarske

Madžarska je država v vzhodni in srednji Evropi brez dostopa do morja, s površino 93.030 kvadratnih kilometrov.

Poglej Donava in Geografija Madžarske

Geografija Romunije

Z 238.400 kvadratnimi kilometri je Romunija dvanajsta največja država v Evropi.

Poglej Donava in Geografija Romunije

Geografija Slovenije

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.

Poglej Donava in Geografija Slovenije

Geografija Srbije

Zemljevid regij v Srbiji Srbija je država, ki leži na središču srednje in jugovzhodne Evrope, pokriva skrajne južne robove Panonske nižine in osrednji Balkan.

Poglej Donava in Geografija Srbije

Geologija Madžarske

Geologija Madžarske je zaznamovana z njeno lego v Panonski nižini v Srednji Evropi; obkrožena je s Karpati, Alpami in Dinaridi, vendar večinoma prevladujejo nižine.

Poglej Donava in Geologija Madžarske

Gerhardov hrib

Gerhardov hrib s Citadelo, pogled proti središču mesta Gerhardov hrib je 235 m visok hrib nad Donavo, ena izmed znamenitosti Budimpešte.

Poglej Donava in Gerhardov hrib

Geti

Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.

Poglej Donava in Geti

Gjur

Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).

Poglej Donava in Gjur

Glina (reka)

Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Donava in Glina (reka)

Golubac

Golubac (izvirno Голубац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.

Poglej Donava in Golubac

Gordijan III.

Gordijan III. (latinsko), 32.

Poglej Donava in Gordijan III.

Gorjanovićev profil

Gorjanovićev profil je geološki spomenik narave v Vukovarju, navpično lesno pobočje, odrezano z delovanjem Donave in edini geološki profil z ohranjenimi primerki tefre v Panonski kotlini.

Poglej Donava in Gorjanovićev profil

Gornja Germanija

Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Donava in Gornja Germanija

Gornje Podunavlje

Posebni naravni rezervat Gornje Podunavlje je veliko zaščiteno območje mokrišč na severozahodu Srbije (pokrajina Vojvodina, na levem bregu Donave. Obsega dve veliki močvirji, Monoštorski rit in Apatinski rit ter prostrane gozdove, travnike, ribnike, močvirja in donavske meandre, vključno s 66 km toka Donave (od km 1366 do km 1433).

Poglej Donava in Gornje Podunavlje

Gornjegermansko-retijski limes

Lesen stražni stolp, rekonstruiran leta 2008 in temelji na delu Dietwulfa Baatza Zgornjegermansko- Retijski limes, ali ORL, je 550 kilometrov dolg odsek nekdanje zunanje meje rimskega cesarstva med rekama Renom in Donavo.

Poglej Donava in Gornjegermansko-retijski limes

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Donava in Goti

Gracijan (rimski cesar)

Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.

Poglej Donava in Gracijan (rimski cesar)

Grad Devín

Grad Devin (slovaško hrad Devín ali Devínsky hrad, madžarsko Dévényi vár, nemško Burg Theben) je grad v Devinu, približno 15 km zahodno od slovaške prestolnice Bratislave.

Poglej Donava in Grad Devín

Grb Madžarske

Grb Madžarske Sedanji grb Madžarske je bil obnovljen 3.

Poglej Donava in Grb Madžarske

Grevtungi

Grevtungi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.

Poglej Donava in Grevtungi

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Poglej Donava in Grof

Gustav II. Adolf

Gustav II.

Poglej Donava in Gustav II. Adolf

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Donava in Habsburška monarhija

Habsburška Srbija (1788–1792)

Habsburška Srbija ali Kočina krajina (srbsko Кочина крајина, Kočina krajina) je bilo srbsko ozemlje, ustanovljeno med avstrijsko-turško vojno (1788–1791) v Smederevskem sandžaku, Osmansko cesarstvo.

Poglej Donava in Habsburška Srbija (1788–1792)

Hazari

Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.

Poglej Donava in Hazari

Henrik II. istrski mejni grof

Henrik II.

Poglej Donava in Henrik II. istrski mejni grof

Henrik Ponosni

Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.

Poglej Donava in Henrik Ponosni

Herodot

Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Poglej Donava in Herodot

Heruski

Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.

Poglej Donava in Heruski

Hidroelektrarna Jochenstein

Hidroelektrarna Jochenstein (nemško Kraftwerk Jochenstein) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Donavi.

Poglej Donava in Hidroelektrarna Jochenstein

Hilbudij

HilbudijMartindale, J.R., Jones, A.H.M.; Morris, J. (1992), The Prosopography of the Later Roman Empire, III., AD 527–641, str.

Poglej Donava in Hilbudij

Hitri Kriš

Hitri Kriš je eden od treh povirnih krakov reke Kriš (Körös) v zgodovinski pokrajini Krišani, ki je danes del Romunije in Madžarske.

Poglej Donava in Hitri Kriš

HMS Bee (1915)

HMS ''Bee'' pri kitajskem Hankouju, leta 1937 HMS Bee je bil patruljni čoln razreda insect Kraljeve vojne mornarice.

Poglej Donava in HMS Bee (1915)

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Poglej Donava in Hohenzollerji

Honorij (rimski cesar)

Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.

Poglej Donava in Honorij (rimski cesar)

Horticja

Horticja je največji otok na reki Dneper, dolg 12,5 km in širok do 2,5 km.

Poglej Donava in Horticja

Hrušica (planota)

Pogled z Nanosa na vipavsko dolino, v ozadju Trnovski gozd. Hrušica je redko naseljena ter z gozdom porasla kraška planota v zahodni Sloveniji.

Poglej Donava in Hrušica (planota)

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Donava in Hrvaška

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Donava in Huni

Ibar

Ibar (srbska cirilica: Ибар, albansko: Ibër ali Ibri) je reka, dolga 272 kilometrov.

Poglej Donava in Ibar

Ignaz Josef Pleyel

Ignaz Josef Pleyel, avstrijski skladatelj in lastnik tovarne klavirjev, * 18. junij 1757, Ruppersthal pri Kremsu na Donavi, † 14. november 1831, pri Parizu.

Poglej Donava in Ignaz Josef Pleyel

II. legija Italica

II.

Poglej Donava in II. legija Italica

III. legija Gallica

III.

Poglej Donava in III. legija Gallica

Ilok

Ilok je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.

Poglej Donava in Ilok

Ingolstadt

Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.

Poglej Donava in Ingolstadt

Inn

Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.

Poglej Donava in Inn

Isar

Isar (izg. Izar) je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom in Lechom).

Poglej Donava in Isar

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Donava in Istra

Italijanske vojne

Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.

Poglej Donava in Italijanske vojne

Ivajlo

Ivajlo (bolgarsko Ивайло, Ivajlo) z vzdevkom Bardokva (v bolgarščini redkev ali solata) ali Lahanas (iz grškega λαχανᾶς, zelje) je bil vodja velikega kmečkega upora in leta 1278–1279 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1280.

Poglej Donava in Ivajlo

Ivan Aleksander

Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.

Poglej Donava in Ivan Aleksander

Ivan Šišman

Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).

Poglej Donava in Ivan Šišman

Ivan Češki

Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.

Poglej Donava in Ivan Češki

Ivan I. Cimisk

Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.

Poglej Donava in Ivan I. Cimisk

Ivan Milutinović

Ivan Milutinović - Milutin, črnogorski komunist, revolucionar, prvoborec, partizan, narodni heroj, * 27. september 1901, Stijena, Črna gora, † 23. oktober 1944, Donava pri Beogradu.

Poglej Donava in Ivan Milutinović

Ivan Vladislav

Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.

Poglej Donava in Ivan Vladislav

Jakob Petelin Gallus

Jakob Petelin Kranjski (latinsko Iacobus Gallus Carnilius; tudi Handl ali Händl), pozno-renesančni slovenski skladatelj, * konec julija 1550, najverjetneje Šentviška Gora ali Ribnica, † 18. julij 1591, Praga, Češka.

Poglej Donava in Jakob Petelin Gallus

Jan III. Sobieski

Jan III.

Poglej Donava in Jan III. Sobieski

Jantarska pot

Jantarna ceta Jantar Jantarska pot je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5.

Poglej Donava in Jantarska pot

Jazigi

Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.

Poglej Donava in Jazigi

János Hunyadi

‎ János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.

Poglej Donava in János Hunyadi

Jedrska elektrarna Kozloduj

Jedrska elektrarna Kozloduj (– Atomna električeska centrala „Kozloduj“) je edina jedrska elektrarna v Bolgariji.

Poglej Donava in Jedrska elektrarna Kozloduj

Jelena De Belder-Kovačič

Jelena baronica de Belder-Kovačič, slovenska botaničarka, * 23. avgust 1925, Jesenovec, Beli Manastir na Hrvaškem Jelena in Robert De Belder, Plemenita kot mati narava, † 31. avgust 2003, Krk.

Poglej Donava in Jelena De Belder-Kovačič

Jez (riba)

Jez (znanstveno ime Leuciscus idus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Donava in Jez (riba)

Joe Zawinul

Josef Erich »Joe« Zawinul, avstrijski jazzovski klaviaturist in skladatelj, * 7. julij 1932, Dunaj, Prva Republika Avstrija, † 11. september 2007, Dunaj, Avstrija.

Poglej Donava in Joe Zawinul

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Donava in Jurij Vega

Justin II.

Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.

Poglej Donava in Justin II.

Jutungi

Spominski kamen iz Augsburga Jutungi (alemansko Juthungen, grško Iouthungoi, latinsko Iuthungi) so bili germansko pleme, ki je živelo na ozemlju severno od Donave in Altmühla v sedanji nemški zvezni deželi Bavarski.

Poglej Donava in Jutungi

Kajkavščina

Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.

Poglej Donava in Kajkavščina

Kamniti most, Regensburg

Kamniti most (Steinerne Brücke) v Regensburgu, Nemčija, je most čez Donavo iz 12.

Poglej Donava in Kamniti most, Regensburg

Kanal Ren-Majna-Donava

Kanal Ren–Majna–Donava (nemško Rhein-Main-Donau-Kanal, imenovan tudi Kanal Majna–Donava, RMD-kanal ali Evropski kanal) na Bavarskem v Nemčiji povezuje reki Majno in Donavo z evropskimi vodotoki in teče od Bamberga prek Nürnberga do Kelheima.

Poglej Donava in Kanal Ren-Majna-Donava

Kar (rimski cesar)

Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.

Poglej Donava in Kar (rimski cesar)

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Donava in Karel Veliki

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Donava in Karpati

Kasim Paša

Kasim Paša ali Kasem Paša (turško Kasım Paşa) je bil albanski osmanski general in guverner (beglerbeg) Rumelije in eden od poveljnikov osmanskih sil med križarskim pohodom na Varno (1443–1444), * neznano, † neznano.

Poglej Donava in Kasim Paša

Kavadarci

Kavadarci (makedonsko Кавадарци) so mesto s skoraj 30.000 prebivalci v Severni Makedoniji, natančneje v pokrajini Tikveš.

Poglej Donava in Kavadarci

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Poglej Donava in Kazimir IV. Poljski

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Poglej Donava in Köppnova podnebna klasifikacija

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Donava in Kelti

Keslerjev globoček

Keslerjev globoček (znanstveno ime Romanogobio kessleri) je vrsta sladkovodnih rib iz družine pravih krapovcev.

Poglej Donava in Keslerjev globoček

Klavdij II. Gotski

Klavdij II.

Poglej Donava in Klavdij II. Gotski

Klen

Klen (znanstveno ime Squalius cephalus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Donava in Klen

Klosterneuburg

Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.

Poglej Donava in Klosterneuburg

Kneževina Bolgarija

Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.

Poglej Donava in Kneževina Bolgarija

Kneževina Moldavija

Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.

Poglej Donava in Kneževina Moldavija

Kneževina Ogrska

Kneževina OgrskaS.

Poglej Donava in Kneževina Ogrska

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Poglej Donava in Kneževina Transilvanija

Kniva

Gotska invazija v Mezijo leta 250-251 Kniva (gotsko 𐌺𐌽𐌹𐍅𐌰, Kniwa, latinsko Cniva), gotski kralj, * 3. stoletje, † verjetno 271.

Poglej Donava in Kniva

Košava

Kóšava je veter, ki piha iz vzhodnih in jugovzhodnih ter severozahodnih smeri nad predeli Vojvodine ob Donavi do Vukovarja.

Poglej Donava in Košava

Koščični škratec

Koščični škratec (znanstveno ime Coenagrion ornatum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Evropi in delu Jugozahodne Azije.

Poglej Donava in Koščični škratec

Komarno, Slovaška

Komárno (– Komoran) je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021) v Nitranskem okraju na skrajnem jugozahodu Slovaške.

Poglej Donava in Komarno, Slovaška

Komárom

Komárom je mesto na desnem bregu Donave na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Komáromi Županije Komárom-Esztergom.

Poglej Donava in Komárom

Komod

Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.

Poglej Donava in Komod

Komrat

Komrat (cirilični zapis Комрат) je mesto in središče istoimenske občine na jugu Moldavije ter glavno mesto avtonomne pokrajine Gagavzije.

Poglej Donava in Komrat

Konrad II. Oton

Konrad II.

Poglej Donava in Konrad II. Oton

Konstanca, Nemčija

Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.

Poglej Donava in Konstanca, Nemčija

Konstancij II.

Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.

Poglej Donava in Konstancij II.

Konstancij Klor

Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.

Poglej Donava in Konstancij Klor

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Donava in Konstantin I. Veliki

Konstantin IV.

Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.

Poglej Donava in Konstantin IV.

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Donava in Konstantinopel

Kosalj

Kosalj (znanstveno ime Abramis ballerus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Donava in Kosalj

Kozrav II.

Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.

Poglej Donava in Kozrav II.

Kraljevina Bavarska

Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.

Poglej Donava in Kraljevina Bavarska

Kraljevina Srbija (1718–1739)

Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија/Kraljevina Srbija, nemško Königreich Serbien, turško Sırbistan) je bila od leta 1718 do 1739 kronska domena Habsburške monarhije.

Poglej Donava in Kraljevina Srbija (1718–1739)

Kras v Evropi

Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.

Poglej Donava in Kras v Evropi

Križarski pohod na Varno

Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.

Poglej Donava in Križarski pohod na Varno

Krimska vojna

Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.

Poglej Donava in Krimska vojna

Kriza tretjega stoletja

Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.

Poglej Donava in Kriza tretjega stoletja

Krona kraljevine Poljske

Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.

Poglej Donava in Krona kraljevine Poljske

Kronologija druge svetovne vojne

Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.

Poglej Donava in Kronologija druge svetovne vojne

Krum

Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.

Poglej Donava in Krum

Kuber

Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.

Poglej Donava in Kuber

Kubrat

Kubratova Velika Bolgarija okoli leta 650 Kubrat ali Kurt (bolgarsko: Кубрат, ukrajinsko: Кубрат, grško: Χουβράτης, prabolgarski vladar, ki je leta 632 s podjarmljenjem Avarov in združitvijo vseh prabolgarskih plemen ustanovil plemensko zvezo Staro Veliko Bolgarijo.

Poglej Donava in Kubrat

Kultura linearne trakaste keramike

Kultura linearne trakaste keramike je pomembna kultura v neolitiku (pozna kamena doba) Evrope.

Poglej Donava in Kultura linearne trakaste keramike

Kumani

''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.

Poglej Donava in Kumani

Kumanija

Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.

Poglej Donava in Kumanija

Kvadi

Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.

Poglej Donava in Kvadi

Kvestor

Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.

Poglej Donava in Kvestor

Kvintil (rimski cesar)

Mark Avrelij Klavdij Kvintil (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal nekaj tednov ali največ šest mesecev leta 270, * ni znano, Sirmium, Spodnja Panonija, † 270, Aquileia, Italija.

Poglej Donava in Kvintil (rimski cesar)

Labudovo okno

Labudovo okno (srbsko Лабудово окно) je posebni naravni rezervat in ramsarsko mokrišče v Srbiji.

Poglej Donava in Labudovo okno

Ladislav Posmrtni

Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.

Poglej Donava in Ladislav Posmrtni

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Donava in Langobardi

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Poglej Donava in Latenska kultura

Latorica

Latorica je 188 km dolga reka, ki teče po ozemlju Ukrajine (156,6 km) in Slovaške (31,4 km).

Poglej Donava in Latorica

Lech (reka)

Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).

Poglej Donava in Lech (reka)

Leitha

Leitha (nemško Leitha; madžarsko Lajta, arhaično slovensko Litva) je okoli 180 km dolga reka v Srednji Evropi.

Poglej Donava in Leitha

Leopold I. Avstrijski

Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.

Poglej Donava in Leopold I. Avstrijski

Lepenski Vir

Lepenski Vir je mezolitsko in neolitsko najdišče na desni obali Donave v Džerdapski klisuri.

Poglej Donava in Lepenski Vir

Letopis popa Dukljana

Letopis popa Dukljana, Gesta Regnum Sclavorum (slovensko Dejanja Slovanskega kraljestva) ali Barski rodovnik je srednjeveški rokopis, napisan najverjetneje v drugi polovici 12.

Poglej Donava in Letopis popa Dukljana

Liberland

Liberland, uradno Svobodna republika Liberland (Free Republic of Liberland), je samooklicana država, ki se nahaja na zahodnem bregu reke Donave med republiko Hrvaško, s katero si deli kopensko mejo, in republiko Srbijo.

Poglej Donava in Liberland

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Poglej Donava in Limes

Limes Germanicus

(latinsko za germansko mejo) je v sodobnem času ime mejne črte fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province Germania Inferior, Germania Superior in Raetia, ki so ločevale Rimsko cesarstvo in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja.

Poglej Donava in Limes Germanicus

Linj

Linj (znanstveno ime Tinca tinca) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).

Poglej Donava in Linj

Linz

Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.

Poglej Donava in Linz

Lipan

Lipan (znanstveno ime Thymallus thymallus) je sladkovodna riba iz družine postrvi.

Poglej Donava in Lipan

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Donava in Ljubljana

Ljubljanica

Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.

Poglej Donava in Ljubljanica

Ljubno ob Savinji

Ljubno ob Savinji je naselje v Sloveniji, središče Občine Ljubno.

Poglej Donava in Ljubno ob Savinji

Ljudstva z morja

Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.

Poglej Donava in Ljudstva z morja

Lom, Bolgarija

Lom je mesto v okraju Montana v severozahodni Bolgariji in sedež istoimenske mestne občine Lom, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo.

Poglej Donava in Lom, Bolgarija

Ludvik I., bavarski vojvoda

Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.

Poglej Donava in Ludvik I., bavarski vojvoda

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Donava in Madžarska

Magnencij

Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.

Poglej Donava in Magnencij

Majna

Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.

Poglej Donava in Majna

Makedonija (kraljestvo)

Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.

Poglej Donava in Makedonija (kraljestvo)

Makedonija (regija)

Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.

Poglej Donava in Makedonija (regija)

Makedonija (rimska provinca)

Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.

Poglej Donava in Makedonija (rimska provinca)

Maks Fabiani

Maximilian/Massimo (Maks/Max) Fabiani, arhitekt in urbanist, * 29. april 1865, Kobdilj, Avstro-Ogrska (danes Republika Slovenija), † 12. avgust 1962, Gorica, Italijanska republika.

Poglej Donava in Maks Fabiani

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Poglej Donava in Maksimijan

Maksimilijan Celjski

Maksimilijan Celjski, škof in mučenec, apostol Norika, * okoli 230, Celje, † 12. oktober 284, Celje.

Poglej Donava in Maksimilijan Celjski

Mala Skitija

Večja mesta in kolonije v Mali Skitiji Mala Skitija (latinsko: Scithia Minor, grško: Μικρά Σκυθία), antična pokrajina, na severu in zahodu omejena z Donavo, na vzhodu pa s Črnim morjem.

Poglej Donava in Mala Skitija

Maratonsko plavanje

Maratonsko plavanje ali plavanje na zelo dolge razdalje je šport, ki se običajno izvaja na odprtih vodah in razdalje so dosti daljše kot pri bazenskem plavanju.

Poglej Donava in Maratonsko plavanje

Marieluise Fleißer

Marieluise Fleißer, nemška pisateljica, * 23. november 1901, Ingolstadt, † 2. februar 1974, Ingolstadt.

Poglej Donava in Marieluise Fleißer

Markomani

Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.

Poglej Donava in Markomani

Markomanske vojne

Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.

Poglej Donava in Markomanske vojne

Martin Strel

Martin Strel,, slovenski maratonski plavalec, * 1. oktober 1954, Mokronog.

Poglej Donava in Martin Strel

Mavricij (bizantinski cesar)

Mavricij (latinsko, grško, Flávios Mavríkios Tivérios Ávgoustos) je bil od leta 582 do 602 cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, * 539, † 27. november 602.

Poglej Donava in Mavricij (bizantinski cesar)

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Donava in München

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Donava in Mehmed II. Osvajalec

Mehmed Paša Sokolović

Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Donava in Mehmed Paša Sokolović

Mejna grofija Avstrija

Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.

Poglej Donava in Mejna grofija Avstrija

Melk

Spodnjeavstrijska občina Melk leži na desnem bregu Donave in se gledano v smeri toka na vzhod imenuje "vrata v Wachau".

Poglej Donava in Melk

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Donava in Mesto

Mezi

Zemljevid ozemlja, ki so ga naselili Mezi Mezi (tudi Moesi, grško Μοισοί) so bili verjetno tračansko pleme, ki je živelo v vzhodnih predelih poznejše rimske province Moesia Superior, danes ozemlje Srbije i Moesia Inferior severna Bolgarija.

Poglej Donava in Mezi

Mezija

Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.

Poglej Donava in Mezija

Mihail Dmitrijevič Gorčakov

Mihail Dmitrijevič Gorčakov (rusko Михаи́л Дми́триевич Горчако́в, poljsko Michaił Dymitrowicz Gorczakow) je bil ruski topniški general iz družine Gorčakov, ki je poveljeval ruskim silam v zadnjih fazah krimske vojne, in bil kasneje od leta 1856 do svoje smrti namestnik (podkralj) Kraljevine Poljske, * 28 januar/8.

Poglej Donava in Mihail Dmitrijevič Gorčakov

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Donava in Milutin Milanković

Mimar Sinan

Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Poglej Donava in Mimar Sinan

Mircea I. Vlaški

Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.

Poglej Donava in Mircea I. Vlaški

Mlinarjev bajer (birt)

Mlinarjev bajer (birt) (nemščina: Baßgeigensee ali Müllnersee) je majhno jezero v Gurah v t.i. dolini Hodiških jezer (nem. Keutschacher Seental) na avstrijskem Koroškem vzhodno od Hodiškega jezera v občini Hodiše.

Poglej Donava in Mlinarjev bajer (birt)

Mlinščica (Kokrica)

Mlinščica je potok, ki izvira v okolici vasi Senično na Gorenjskem.

Poglej Donava in Mlinščica (Kokrica)

Modra horda

Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.

Poglej Donava in Modra horda

Modri bleščavec

Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.

Poglej Donava in Modri bleščavec

Mojmir I. Moravski

Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.

Poglej Donava in Mojmir I. Moravski

Moldavija

Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Poglej Donava in Moldavija

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Poglej Donava in Mongoli

Mongolski vpadi v Evropo

Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.

Poglej Donava in Mongolski vpadi v Evropo

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Poglej Donava in Mongolsko cesarstvo

Morava (reka)

Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.

Poglej Donava in Morava (reka)

Most s poševnimi zategami

Most s poševnimi zategami, tudi kabelski most ima enega ali več pilonov (ali stebrov), iz katerega izhajajo kabli, ki nosijo mostno konstrukcijo.

Poglej Donava in Most s poševnimi zategami

Most SNP

Most SNP (okrajšava za Most slovaške narodne vstaje) je 430,8 m dolg most s poševnimi zategami, ki premošča reko Donavo v slovaškem glavnem mestu Bratislava.

Poglej Donava in Most SNP

Motnica, Koroška (reka)

Motnica (nemško Metnitz) je reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Donava in Motnica, Koroška (reka)

Mrtvični spreletavec

Mrtvični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia caudalis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po Zahodni in Severni Evropi ter jugozahodu Sibirije.

Poglej Donava in Mrtvični spreletavec

Mukan kagan

Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.

Poglej Donava in Mukan kagan

Muntenija

Karta Romunije in njenih regij Muntenija (romunsko Muntenia) je zgodovinska regija v Romuniji, ki se je pogosto izstovetila s Kneževino Vlaško (Țara Românească).

Poglej Donava in Muntenija

Mustafa II.

Mustafa II. je bil od leta 1695 do 1703 sultan Osmanskega cesarstva, * 6. februar 1664, † 29. december 1703.

Poglej Donava in Mustafa II.

Nacionalna Modra pot E4

Nacionalna Modra pot E4 (v madžarščini Országos Kéktúra, Kéktúra ali preprosto OKT) je del mreže evropskih pešpoti z oznako E4 (od Gibraltarja – Pirenejev – Bodenskega jezera – Blatnega jezera – Rile – Krete do Cipra (Larnaka)) na Madžarskem.

Poglej Donava in Nacionalna Modra pot E4

Nadškofija Salzburg

Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).

Poglej Donava in Nadškofija Salzburg

Nadvojvodina Avstrija

Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.

Poglej Donava in Nadvojvodina Avstrija

Naravni park Kopački rit

Naravni park Kopački rit je poplavno področje v Baranji, na severovzhodu Hrvaške, med rekama Donavo na vzhodu in Dravo na jugu.

Poglej Donava in Naravni park Kopački rit

Narodni park Džerdap

Narodni park Džerdap (srbsko Национални парк Ђердап / Narodni park Džerdap) se razteza ob desnem bregu reke Donave od trdnjave Golubac (srbsko Голубачки град / Golubački grad) do jezu pri Novem Sipu v Srbiji.

Poglej Donava in Narodni park Džerdap

Narodni park Donava-Drava

Narodni park Donava-Drava je bil ustanovljen leta 1996 in leži na jugozahodu Madžarske.

Poglej Donava in Narodni park Donava-Drava

Navadna mrena

Navadna mrena (znanstveno ime Barbus barbus) je sladkovodna riba iz družine krapovcev (Cyprinidae).

Poglej Donava in Navadna mrena

Neckarsulm

Neckarsulm je nemško mesto na severu zvezne dežele Baden-Württemberg pri Stuttgartu in je del okrožja Heilbronn.

Poglej Donava in Neckarsulm

Neresheim

Neresheim z benediktinsko opatijo Glavna cesta z Mestno hišo Neresheim je mesto v Ostalbkreis na vzhodu zvezne dežele Baden-Württemberg, Nemčija.

Poglej Donava in Neresheim

Neretva

Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.

Poglej Donava in Neretva

Nišava

Nišava (cirilica: Нишава) je reka v Bolgariji in Srbiji, dolga 218 kilometrov.

Poglej Donava in Nišava

Nikolaj I. Ruski

Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.

Poglej Donava in Nikolaj I. Ruski

Nogaj

Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.

Poglej Donava in Nogaj

Nogajci

Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).

Poglej Donava in Nogajci

Norik (rimska provinca)

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.

Poglej Donava in Norik (rimska provinca)

Noriki (ljudstvo)

thumb Noriki (latinsko) so bili plemenska skupnost 13.

Poglej Donava in Noriki (ljudstvo)

Novi Sad

Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.

Poglej Donava in Novi Sad

Občina Alfatar

Občina Alfatar je majhna občina v provinci Silistra na severovzhodu Bolgarije.

Poglej Donava in Občina Alfatar

Občina Dulovo

Občina Dulovo je občina v provinci Silistra na severovzhodu Bolgarije.

Poglej Donava in Občina Dulovo

Občina Glavinica

Občina Glavinica je občina v provinci Silistra na severovzhodu Bolgarijie.

Poglej Donava in Občina Glavinica

Občina Kajnardža

Občina Kajnardža je občina v provinci Silistra na severovzhodu Bolgarije.

Poglej Donava in Občina Kajnardža

Občina Silistra

Občina Silistra je občina v istoimenski provinci Silistra na severovzhodu Bolgarije.

Poglej Donava in Občina Silistra

Občina Sitovo

Občina Sitovo je majhna občina v provinci Silistra na severovzhodu Bolgarije.

Poglej Donava in Občina Sitovo

Občina Tutrakan

Občina Tutrakan v provinci Silistra Občina Tutrakan je občina v provinci Silistra na severovzhodu Bolgarije.

Poglej Donava in Občina Tutrakan

Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu

Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.

Poglej Donava in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu

Obleganje Kisega

Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta KisegMed osmansko-habsburškimi vojnami se je trdnjava imenovala Güns odkar je bila pod habsburško urisdikcijo.

Poglej Donava in Obleganje Kisega

Obleganje Sigeta

Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.

Poglej Donava in Obleganje Sigeta

Obmejno mesto

Trst Obmejno mesto je mesto, ki leži v neposredni bližini meje med dvema državama, provincama ali regijama.

Poglej Donava in Obmejno mesto

Obokan most in ločni most

Obokan most in/ali ločni most sta mostni konstrukciji s čelnimi zidovi na vsakem koncu, oblikovani kot ukrivljen lok.

Poglej Donava in Obokan most in ločni most

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Poglej Donava in Odoaker

Odriško kraljestvo

Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.

Poglej Donava in Odriško kraljestvo

Odrin

Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).

Poglej Donava in Odrin

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Poglej Donava in Oglejski patriarhat

Ogrica

Ogrica tudi sivka (znanstveno ime Vimba vimba) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae)-.

Poglej Donava in Ogrica

Okun

Okun (znanstveno ime Gymnocephalus cernuus) je sladkovodna riba iz družine ostrižev, ki je razširjena po Evropi in severni Aziji.

Poglej Donava in Okun

Olt

Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.

Poglej Donava in Olt

Oltenija

Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.

Poglej Donava in Oltenija

Omer paša Latas

Omer paša Latas (turško Ömer Lütfi Paşa, srbsko Омер-паша Латас, Omer-paša Latas) je bil osmanski feldmaršal in guverner, * 24. september 1806, Janja Gora, Avstrijsko cesarstvo, † 18. april 1871, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Donava in Omer paša Latas

Omurtag

Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.

Poglej Donava in Omurtag

Opatija Weltenburg

Samostan Weltenburg (nemško Kloster Weltenburg) je benediktinska opatija (opatija svetega Jurija) v Weltenburgu, okrožju Kelheim ob Donavi na Spodnjem Bavarskem.

Poglej Donava in Opatija Weltenburg

Oppidum

Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.

Poglej Donava in Oppidum

Orobi

Orobi, Oromobi ali Orumbovi so bili keltsko-ligursko ljudstvo, v železni dobi naseljeno v okolici sedanjega Coma in Bergama v severni Italiji.

Poglej Donava in Orobi

Osijek

Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.

Poglej Donava in Osijek

Osimski sporazumi

Osimski sporazumi so mednarodni pravni akti, ki so jih 10. novembra 1975 podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija v italijanskem mestu Osimo blizu Ancone, z ratifikacijo v obeh parlamentih pa so stopili v veljavo 11. oktobra 1977.

Poglej Donava in Osimski sporazumi

Osmanska Ogrska

Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.

Poglej Donava in Osmanska Ogrska

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Donava in Ostrogoti

Osvoboditev Srbije, Albanije in Črne gore

Osvoboditev Srbije, Albanije in Črne gore je bila vojaška akcija na Balkanu v zadnjih tednih prve svetovne vojne med 29.

Poglej Donava in Osvoboditev Srbije, Albanije in Črne gore

Otok Šarengrad

Pogled na otok Šarengrad Otok Šarengrad (srbohrvaško: Šarengradska ada / Шаренградска ада) je rečni otok na reki Donavi, ki leži na hrvaški-srbski meji, čez hrvaško vas Šarengrad. Zajema površino 9 km2 (3,5 kvadratnih milj).

Poglej Donava in Otok Šarengrad

Otokar III. Štajerski

Otokar III.

Poglej Donava in Otokar III. Štajerski

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Poglej Donava in Oton II.

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Donava in Palatinat

Panevropska prometna mreža

Panevropski koridorji Panevropska prometna mreža predstavlja prednostni cilj investicij na področju skupne prevozne politike Evropske unije, kar naj bi prispevalo k učinkovitemu in celostnemu razvoju Evrope, predvsem z izgradnjo manjkajočih prevoznih povezav med članicami Evropske unije ter tranzitnimi državami.

Poglej Donava in Panevropska prometna mreža

Panonija (rimska provinca)

Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.

Poglej Donava in Panonija (rimska provinca)

Panonska marka

Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.

Poglej Donava in Panonska marka

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Poglej Donava in Panonska nižina

Panonski limes

Panonski limes (latinsko Limes Pannonicus, nemško Pannonischer Limes) je tisti del stare rimske utrjene meje, znane kot Donavski limes, ki poteka približno 420 km od rimskega tabora Klosterneuburg v Dunajski kotlini v Avstriji do kastruma v Singidunum (Beograd) v današnji Srbiji.

Poglej Donava in Panonski limes

Papež Bonifacij IX.

Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).

Poglej Donava in Papež Bonifacij IX.

Papež Leon I.

Leon Veliki ali Leon I., je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 Toskana, (Italija), † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.

Poglej Donava in Papež Leon I.

Pavel I. Šubić Bribirski

Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom.

Poglej Donava in Pavel I. Šubić Bribirski

Pax Romana

Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.

Poglej Donava in Pax Romana

Přemyslidi

Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.

Poglej Donava in Přemyslidi

Pečora

Pečora (Печо́ра; komijsko: Печӧра; nensko: Санэроˮ яха) je reka v evropskem delu Rusije, ki izvira na severozahodu Uralskega gorovja in se po 1809 km toka izliva v Pečorsko morje, zaliv Barentsovega morja znotraj Arktičnega kroga na skrajnem severovzhodu Evrope.

Poglej Donava in Pečora

Pešta

Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.

Poglej Donava in Pešta

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Poglej Donava in Perzija

Peter Fjodorovič Batavin

‎Peter Fjodorovič Batavin (Пётр Фёдорович Батавин), sovjetski (ruski) vojak in heroj Sovjetske zveze, * 1915, Saratov † 21. november 1978.

Poglej Donava in Peter Fjodorovič Batavin

Peter I. Bolgarski

Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.

Poglej Donava in Peter I. Bolgarski

Peter IV. Bolgarski

Peter IV. (bolgarsko Теодор-Петър, Teodor-Petăr, Петър IV, Petăr IV ali (običajno, vendar nenatančno) Петър II, Petăr II) je bil bolgarski cesar (car) ki je vladal od leta 1185 do 1197.

Poglej Donava in Peter IV. Bolgarski

Piva

Piva (cirilica: Пива) je reka v Črni gori in krajši od povirnih krakov Drine, ki jo tvori po sotočju z reko Taro na meji z Bosno in Hercegovino.

Poglej Donava in Piva

Platnica (riba)

Platnica (znanstveno ime Rutilus pigus virgo) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae), endemit donavskega porečja.

Poglej Donava in Platnica (riba)

Ploščič

Ploščič (znanstveno ime Abramis brama) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Donava in Ploščič

Požarevac

Požarevac (izvirno Пожаревац) je mesto v Srbiji, ki leži nedaleč od izliva Morave v Donavo jugovzhodno od Beograda in v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine z okoli 40.000 prebivalci, Braničevskega upravnega okraja in Braničevske pravoslavne eparhije.

Poglej Donava in Požarevac

Pod svobodnim soncem

Pod svobodnim soncem je slovenski zgodovinski roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar.

Poglej Donava in Pod svobodnim soncem

Pod svobodnim soncem (drama)

Pod svobodnim soncem je drama, ki jo je po romanu Frana Saleškega Finžgarja leta 1954 napisal Miloš Mikeln.

Poglej Donava in Pod svobodnim soncem (drama)

Podust

Podust (znanstveno ime Chondrostoma nasus nasus) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Donava in Podust

Poimenski seznam rek

Poimenski seznam rek.

Poglej Donava in Poimenski seznam rek

Pokol v Novem Sadu

Pokol v Novem Sadu pomeni pomor 4000 Srbov in Judov v Vojvodini na koncu januarja, 1942.

Poglej Donava in Pokol v Novem Sadu

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Donava in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pomeni imen asteroidov: 85001–86000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 85001 do 86000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Donava in Pomeni imen asteroidov: 85001–86000

Pontonski most

Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.

Poglej Donava in Pontonski most

Potočna postrv

Potočna postrv (znanstveno ime Salmo trutta) je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi.

Poglej Donava in Potočna postrv

Pravljica o vodni kapljici

Pravljica o vodni kapljici je delo slovenskega avtorja Jožeta Snoja.

Poglej Donava in Pravljica o vodni kapljici

Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.

Poglej Donava in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Prekop Donava–Tisa–Donava

Prekop Donava-Tisa-Donava (Kanal DTD, srbsko Канал Дунав-Тиса-Дунав, let. Kanal Dunav-Tisa-Dunav) je sistem prekopov in jarkov v severni srbski nižini Vojvodini v Srbiji, med srbsko Donavo na zahodu in spodnjim tokom Tise v središču in Donavo pri Železnih vratih.

Poglej Donava in Prekop Donava–Tisa–Donava

Prelaz Brenner

Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Poglej Donava in Prelaz Brenner

Prelaz Maloja

Prelaz Maloja (Italijansko: Passo del Maloja, Nemško: Malojapass) (1815 mnm) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah v kantonu Graubünden, ki povezuje Engadin z Val Bregaglia, še v Švici in Chiavenna v Italiji Označuje ločnico med porečjem Donava in Po.

Poglej Donava in Prelaz Maloja

Presenetljiva pazverca

Presenetljiva pazverca (znanstveno ime Chalcolestes parvidens) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po severovzhodnem delu Sredozemlja in v Zahodni Aziji.

Poglej Donava in Presenetljiva pazverca

Presijan

Presijan (bolgarsko Пресиян, Персиян ali Пресиан, Presijan, Persijan ali Presian) je bil bolgarski kan, ki je vladal od leta 836 do 852 med intenzivnim širjenjem Prvega bolgarskega cesarstva v Makedonijo, * ni znano, † 852.

Poglej Donava in Presijan

Prisk

| name.

Poglej Donava in Prisk

Prob

Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.

Poglej Donava in Prob

Prokletije

Prokletije (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno, albansko Bjeshkët e Nemuna, oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom Albanske Alpe (Alpet Shqiptare), so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore.

Poglej Donava in Prokletije

Prut

Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.

Poglej Donava in Prut

Prva Panonija

Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.

Poglej Donava in Prva Panonija

Publij Kvintilij Var

Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.

Poglej Donava in Publij Kvintilij Var

Puhlica

Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.

Poglej Donava in Puhlica

Pustriška dolina

Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.

Poglej Donava in Pustriška dolina

Raška

Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.

Poglej Donava in Raška

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Poglej Donava in Raba

Raimondo Montecuccoli

Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.

Poglej Donava in Raimondo Montecuccoli

Rastislav Moravski

Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.

Poglej Donava in Rastislav Moravski

Ratiaria

Severni Balkan v 6. stoletju dekurionu in pontifiku rimske kolonije Ratiaria; napis se glasi: D (is) M (Anibus) / L (uci) Tetti / Rufi dec(urionis) / Pontif (ICIS) / col (onia) Svet (Iaria) / Fonteia / nus frat (s); lapidarij Narodnega arheološkega institute in muzeja, Sofija Ratiaria Raetiaria, Retiaria, Reciaria ali Razaria (bolgarsko Рациария, Raciarija, grško, Razaría metrópolis) je bilo mesto, ki so ga v 4.

Poglej Donava in Ratiaria

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Donava in Regensburg

Reichsbrücke

Reichsbrücke (nemško za Cesarski most) je glavni most čez Donavo na Dunaju, ki povezuje Meksikoplatz v Leopoldstadtu in Donauinsel v Donaustadtu.

Poglej Donava in Reichsbrücke

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Donava in Reka

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Donava in Ren

Renski ledenik

Iztoki iz Renskega ledenika med riško hladno dobo z izvirnim sistemom reke Donave je bilo blokirano Renski ledenik, znan tudi kot ledenik Ren-Linth, je bil ledenik v Appenzelskih Alpah, ki je močno vplival na topografijo vzhodne švicarske planote in zgornje Švabske (Nemčija) daleč severno od Bodenskega jezera.

Poglej Donava in Renski ledenik

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Poglej Donava in Retija

Rimska arhitektura

Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.

Poglej Donava in Rimska arhitektura

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Donava in Rimska provinca

Rimska vojna mornarica

Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.

Poglej Donava in Rimska vojna mornarica

Rimski most

Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.

Poglej Donava in Rimski most

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Donava in Rimsko cesarstvo

Rjavško jezero

Rjavško jezero, (nemško Rauschelesee), se nahaja v občini Hodiše blizu Hodiškega jezera na avstrijskem Koroškem). Jezero je turistično atraktivno za kopanje in za ribolov. Rjavško jezero je raztegnjeno v smeri vzhod-zahod in je sestavljeno iz dveh kotanj, ki ju ločuje plitek prag.

Poglej Donava in Rjavško jezero

Roksolani

Romuniji Roksolani so bili sarmatsko ljudstvo, dokumentirano od 2.

Poglej Donava in Roksolani

Roman I. Lekapen

Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.

Poglej Donava in Roman I. Lekapen

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Donava in Romunija

Rugi

Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.

Poglej Donava in Rugi

Rumelija

Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.

Poglej Donava in Rumelija

Rumeni porečnik

Rumeni porečnik (znanstveno ime Stylurus flavipes) je raznokrili kačji pastir iz družine porečnikov, ki poseljuje nižinske reke v pasu od Zahodne Evrope prek Severne Azije do Daljnega vzhoda.

Poglej Donava in Rumeni porečnik

Rupratov bajer (birt)

Rupratov bajer (birt), (nemščina: Penkensee) je majhno jezero v Gurah v t.i. dolini Hodiških jezer (nem. Keutschacher Seental) na avstrijskem Koroškem) v občini Škofiče južno od Vrbskega jezera. Rupratov bajer (birt) leži v plitvi depresiji na severnem delu južnokoroških Gur.

Poglej Donava in Rupratov bajer (birt)

Ruse

Ruse (zgodovinsko Rusčuk) je glavno mesto okraja Ruse v severni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Giurgiu.

Poglej Donava in Ruse

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Donava in Ruski imperij

Rusko-turška vojna (1710–1711)

Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.

Poglej Donava in Rusko-turška vojna (1710–1711)

Rusko-turška vojna (1787–1792)

Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).

Poglej Donava in Rusko-turška vojna (1787–1792)

Rusko-turška vojna (1828–1829)

Rusko-turška vojna (1828–1829) se je pričela z grško osamosvojitveno vojno in se končala s popolno rusko zmago.

Poglej Donava in Rusko-turška vojna (1828–1829)

Rusko-turška vojna (1877–1878)

Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.

Poglej Donava in Rusko-turška vojna (1877–1878)

Sabljarka

Sabljarka (znanstveno ime Pelecus cultratus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Donava in Sabljarka

Saki

Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.

Poglej Donava in Saki

Salonin

Publij Licinij Kornelij Salonin Valerijan je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 258 do 260, * okoli 242, † 260, Colonia Agrippina, Germanija.

Poglej Donava in Salonin

Salzach

Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.

Poglej Donava in Salzach

Samuel Bolgarski

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.

Poglej Donava in Samuel Bolgarski

Sarmati

Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.

Poglej Donava in Sarmati

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Poglej Donava in Sava

Sava (razločitev)

Sava je lahko.

Poglej Donava in Sava (razločitev)

Sándorjeva palača, Budimpešta

Sándorjeva palača (madžarsko Sándor-palota) je palača v Budimpešti, Madžarska.

Poglej Donava in Sándorjeva palača, Budimpešta

Schwarzwald

Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.

Poglej Donava in Schwarzwald

Sebastian Kneipp

Sebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt, * 17. maj 1821, Stephansried (Nemčija), † 17. junij 1897, Wörishofen (Nemčija).

Poglej Donava in Sebastian Kneipp

Selim III.

Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.

Poglej Donava in Selim III.

Sesklo

Sesklo (aromunsko Seshklu) je vas v Grčiji, blizu mesta Volos, mesta v občini Ajzonija.

Poglej Donava in Sesklo

Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Donava in Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Donava in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji

Seznam mostov v Budimpešti

Mostovi v Budimpešti, ki prečkajo reko Donavo od severa do juga, so naslednji.

Poglej Donava in Seznam mostov v Budimpešti

Seznam rek po dolžini

Nil Seznam rek po dolžini.

Poglej Donava in Seznam rek po dolžini

Seznam rek v Evropi

Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.

Poglej Donava in Seznam rek v Evropi

Seznam rimskih uzurpatorjev

Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.

Poglej Donava in Seznam rimskih uzurpatorjev

Sildavija

Sildavija (sildavsko: Zyldavja) je izmišljena država v Tintin in njegove pustolovščine, zbirki stripov belgijskega risarja Hergéja.

Poglej Donava in Sildavija

Silistra

Silistra je glavno mesto okraja Silistra v severovzhodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, v bližini romunskega mesta Călărași.

Poglej Donava in Silistra

Sinadena Bizantinska

| name.

Poglej Donava in Sinadena Bizantinska

Sitalk

Južni Balkan leta 431 pr. n. št. Sitalk (starogrško, Sitálkes, bolgarsko Ситалк, Sitalk) je bil kralj tračanskega Odriškega kraljestva, ki je vladal od leta 431 do 424 pr.

Poglej Donava in Sitalk

Situlska umetnost

Vaška situla (kopija v povečavi, ki stoji v istoimenski vasi) Situlska umetnost je vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnih ljudi.

Poglej Donava in Situlska umetnost

Skalni kip Decebala

Skalni kip Decebala (romunsko Chipul regelui dac Decebal) je ogromna rezbarija obraza Decebala (vladal 87–106 n. št.), zadnjega kralja Dakije, ki se je boril proti rimskim cesarjem Domicijanu in Trajanu za ohranitev neodvisnosti njegove države, kar ustreza današnji Romuniji.

Poglej Donava in Skalni kip Decebala

Skiri

Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.

Poglej Donava in Skiri

Skiti

Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.

Poglej Donava in Skiti

Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije

Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije je več bitk narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije ob koncu druge svetovne vojne na jugoslovanskem ozemlju.

Poglej Donava in Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije

Skopje

Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.

Poglej Donava in Skopje

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Poglej Donava in Slavonija

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Donava in Slovaška

Slovani v Spodnji Panoniji

srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.

Poglej Donava in Slovani v Spodnji Panoniji

Sloveni

Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.

Poglej Donava in Sloveni

Slovenske Konjice

Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.

Poglej Donava in Slovenske Konjice

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Donava in Slovenski eksonimi

Smederevo

Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.

Poglej Donava in Smederevo

Smederevska trdnjava

Smederevska trdnjava (srbsko Cмeдepeвcκa твpђaвa / Smederevska tvrđava) je srednjeveško utrjeno mesto v Smederevu v Srbiji, ki je bilo v srednjem veku začasno prestolnica Srbije.

Poglej Donava in Smederevska trdnjava

Smuč

Smuč (znanstveno ime Sander lucioperca) je evropska sladkovodna riba iz družine ostrižev.

Poglej Donava in Smuč

Soběslav II.

Soběslav II., imenovan knez kmetov (princeps rusticorum) ali kralj kmetov, je bil od leta 1173 do 1178 vojvoda Češke, * okoli 1128, † 9.

Poglej Donava in Soběslav II.

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.

Poglej Donava in Sofija

Solunska fronta

Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.

Poglej Donava in Solunska fronta

Som

Som je sladkovodna riba iz družine pravih somov.

Poglej Donava in Som

Sombor

Sombor (izvirno Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.

Poglej Donava in Sombor

Speča Ariadna

Speča Ariadna, ki je v Vatikanskih muzejih v Vatikanu, je rimska Hadrijanova kopija helenistične skulpture pergamonske šole iz 2.

Poglej Donava in Speča Ariadna

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.

Poglej Donava in Spodnja Avstrija

Spodnja Panonija

Izraz Spodnja Panonija lahko pomeni.

Poglej Donava in Spodnja Panonija

Spodnja Panonija (država)

Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.

Poglej Donava in Spodnja Panonija (država)

Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.

Poglej Donava in Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi

Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi (nemško Arbeitsgemeinschaft für Dämmstoffe aus nachwachsenden Rohstoffendangereuses) (ADN)) je mednarodni sporazum med državami za prevoz nevarnih snovi po notranjih plovnih poteh v mednarodnem prometu. Mednarodni prevozi so omejeni na sorazmerno omejeno omrežje plovnih poti, v Evropi sta to porečji Donave in Rena ter njuna povezava s prekopom Ren-Maina-Donava.

Poglej Donava in Sporazum o mednarodnem rečnem prevozu nevarnih snovi

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Donava in Srbija

Srbska despotija

Srbska despotija (srbsko Српска деспотовина/Srpska despotovina) je bila srednjeveška srbska država v prvi polovici 15.

Poglej Donava in Srbska despotija

Srbsko cesarstvo

Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.

Poglej Donava in Srbsko cesarstvo

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Donava in Srednja Evropa

Srem

Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.

Poglej Donava in Srem

Sremski Karlovci

Sremski Karlovci (izvirno Сремски Карловци; Srijemski Karlovci; Karlowitz, Carlowitz, Karlóca, Karlofça) je mesto z manj kot 10.000 prebivalci v Vojvodini, Srbija, ki je središče (in obenem edino naselje) istoimenske občine, ki je del Južnobačkega upravnega okraja.

Poglej Donava in Sremski Karlovci

Stara planina

Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.

Poglej Donava in Stara planina

Stari Slovani

Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.

Poglej Donava in Stari Slovani

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Donava in Starorimska civilizacija

Stavba avstrijskega Parlamenta

Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).

Poglej Donava in Stavba avstrijskega Parlamenta

Stavba madžarskega parlamenta

Stavba madžarskega parlamenta (Országház, dobesedno »Hiša države« oz. »Hiša naroda«), tudi Parlament v Budimpešti, je velik stavbni kompleks, ki stoji na vzhodnem nabrežju Donave na severnem delu središča Budimpešte (v Pešti) in služi kot sedež Državnega zbora Madžarske.

Poglej Donava in Stavba madžarskega parlamenta

Stepska pot

Stepska pot je bila starodavna kopenska pot skozi Evrazijsko stepo, ki je bila aktivna predhodnica Svilne ceste.

Poglej Donava in Stepska pot

Stobi

Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.

Poglej Donava in Stobi

Stridon

Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.

Poglej Donava in Stridon

Struma

Struma je reka na Balkanskem polotoku, dolga 415 kilometrov.

Poglej Donava in Struma

Subedej

Subedej (mongolsko Сүбээдэй/Sübeedej, klasično mongolsko Sübügätäi ali Sübü'ätäi) je bil prvi Džingiskanov in Ögedejev vojaški strateg in general, * 1176, Burkan Kaldun, Mongolija, † 1248, eeka Tuul, Mongolija.

Poglej Donava in Subedej

Sulec

Sulec (znanstveno ime Hucho hucho) je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi.

Poglej Donava in Sulec

Svetopolk I. Moravski

Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.

Poglej Donava in Svetopolk I. Moravski

Svetovni pokal v veslanju

Svetovni pokal v veslanju je mednarodni pokal v veslanju, ki ga od leta 1997 organizira Mednarodna veslaška zveza.

Poglej Donava in Svetovni pokal v veslanju

Svištov

Svištov je naselje v okraju Veliko Trnovo v severni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Zimnicea.

Poglej Donava in Svištov

Széchenyjev verižni most

Széchenyjev verižni most (madžarsko Széchenyi lánchíd) je viseči most, ki povezuje Budim in Pešto čez Donavo, zahodni in vzhodni del Budimpešte, prestolnice Madžarske.

Poglej Donava in Széchenyjev verižni most

Tara (reka)

Tara (cirilica: Тара) je reka, ki teče skozi Črno goro in v spodnjem toku tvori državno mejo z Bosno in Hercegovino.

Poglej Donava in Tara (reka)

Tarn (reka)

Tarn v njenem zgornjem toku Tarn (antično tarnis) je reka v južni Franciji, desni pritok Garone.

Poglej Donava in Tarn (reka)

Tavriski

Zemljevi naselitve Tavriskov Tavriski (latinsko) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.

Poglej Donava in Tavriski

Telerig

Telerig (bolgarsko: Княз Телериг), bolgarski kan od leta 768 do 777, * 706, Prvo bolgarsko cesarstvo, † 777, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Donava in Telerig

Teoderik Strabon

Teoderik Strabon, znan tudi kot Teodorik in Teodorik Strabon (Strabon pomeni "škilec") je bil gotski poglavar, politično aktiven v vladavinah bizantinskih cesarjev Leona I. Tračana (vladal 457–474), Zenona (vladal 474-475 in 476-491) in Baziliska (vladal 475-476), * ni znano, † 481.

Poglej Donava in Teoderik Strabon

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Poglej Donava in Teodozij II.

Teofil (bizantinski cesar)

Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.

Poglej Donava in Teofil (bizantinski cesar)

Tervingi

Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.

Poglej Donava in Tervingi

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Poglej Donava in Tetrarhija

Tiberij II. Konstantin

Tiberij II.

Poglej Donava in Tiberij II. Konstantin

Timok

Timok (cirilica: Тимок) je reka v vzhodni Srbiji.

Poglej Donava in Timok

Tisa

Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.

Poglej Donava in Tisa

Tobija Gruber

Tobija Gruber (tudi Tobias), avstrijski (slovenski) jezuit, profesor, znanstvenik, izumitelj, prostozidar, * 12. september 1744, Dunaj, Avstrija, † 31. marec 1806, Praga.

Poglej Donava in Tobija Gruber

Toktu

Toktu (bolgarsko Токту, Toktu) je bil bolgarski kan, verjetno iz klana Ugain, ki je vladal od leta 766-767, * ni znano, † 767.

Poglej Donava in Toktu

Trajanov most

Trajanov most (srbsko: Трајанов мост, Trajanov Most, romunsko Podul lui Traian) ali Most Apollodorus čez Donavo je bil rimski segmentni ločni most, prvi most, ki je bil zgrajen na spodnji Donavi.

Poglej Donava in Trajanov most

Trajanov steber

Trajanov steber (latinsko ali, italijansko Colonna Traiana) je rimski triumfalni steber, ki so ga postavili v Rimu v spomin na zmage cesarja Trajana v dačanskih vojnah.

Poglej Donava in Trajanov steber

Trajanovi dačanski vojni

Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).

Poglej Donava in Trajanovi dačanski vojni

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Donava in Trakija

Trakija (rimska provinca)

Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Donava in Trakija (rimska provinca)

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Donava in Transilvanija

Transport na Hrvaškem

Avtocestno omrežje na Hrvaškem letališču Franja Tuđmana Transport na Hrvaškem temelji na več glavnih načinih, vključno z avtomobili, vlaki, čolni in letali.

Poglej Donava in Transport na Hrvaškem

Trbiž

Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Poglej Donava in Trbiž

Trdnjava Golubac

Trdnjava Golubac (srbsko Голубачки град - Golubački grad, madžarsko Galambóc vára, bolgarsko Гълъбец, romunsko Cetatea Golubăț, turško Güvercinlik Kalesi) je bilo srednjeveško utrjeno mesto na južni strani reke Donave, 4 km dolvodno od današnjega mesta Golubac v Srbiji.

Poglej Donava in Trdnjava Golubac

Trdnjava Predel

Trdnjava Predel (Paßsperre Predil, Depot Oberbreth, Depot Predil) je bila ena izmed šestih utrdb, ki so tvorile sistem koroških utrdb.

Poglej Donava in Trdnjava Predel

Trdnjava Ram

Trdnjava Ram (srbsko Тврђава Рам / Tvrđava Ram) je utrdba iz 15.

Poglej Donava in Trdnjava Ram

Trebonijan Gal

Gaj Vibij Trebonijan Gal (latinsko) je bil od junija 251 do avgusta 253 socesar Rimskega cesarstva, * 206, Rimska Italija, † avgust 253, Interamna (sedanji Terni), Rimska Italija.

Poglej Donava in Trebonijan Gal

Trgovska pot

Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.

Poglej Donava in Trgovska pot

Triesting

Triesting je reka Spodnje Avstrije, ki teče po jugovzhodnem delu Dunajskega gozda.

Poglej Donava in Triesting

Trnavski okraj

Trnavski okraj (Trnavský kraj; Nagyszombati kerület; Tyrnauer Landschaftsverband) je upravna enota (okraj) najvišje ravni upravne delitve Slovaške.

Poglej Donava in Trnavski okraj

U-18 (Kriegsmarine)

U-18 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.

Poglej Donava in U-18 (Kriegsmarine)

U-19 (Kriegsmarine)

U-19 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno.

Poglej Donava in U-19 (Kriegsmarine)

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Donava in Ukrajina

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Poglej Donava in Ulm

Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Colonia Ulpia Traiana Augusta Dacica Sarmizegetusa, upravno središče in največje mesto v Rimski Dakiji, ki se je kasneje po 40 km oddaljeni nekdanji dačanski prestolnici preimenovala v Ulpio Traiano Sarmizegetuso.

Poglej Donava in Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Ural (reka)

Ural (baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero.

Poglej Donava in Ural (reka)

Uvac (reka)

Uvac (cirilica: Увац) je reka v jugozahodni Srbiji in vzhodni Bosni in Hercegovini.

Poglej Donava in Uvac (reka)

Uzurpator

Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.

Poglej Donava in Uzurpator

V. legija Macedonica

Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.

Poglej Donava in V. legija Macedonica

Valentinijan I.

Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.

Poglej Donava in Valentinijan I.

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Poglej Donava in Vandali

Vanij

Vanij je bil kralj germanskega plemena Kvadov, ki je vladal od leta 20 do 50 n. št.

Poglej Donava in Vanij

Váh

Váh (Waag,; Vág; Wag) je s 403 km najdaljša reka na Slovaškem.

Poglej Donava in Váh

Velika Germanija

Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.

Poglej Donava in Velika Germanija

Velika Morava

Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.

Poglej Donava in Velika Morava

Velika nežica

Velika nežica (znanstveno ime Cobitis elongata) je sladkovodna riba iz družine činkelj, ki je razširjena v vodah Balkanskega polotoka.

Poglej Donava in Velika nežica

Velika turška vojna

Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.

Poglej Donava in Velika turška vojna

Veliko Gradište

Veliko Gradište (izvirno Велико Градиште) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.

Poglej Donava in Veliko Gradište

Veljko Milković

Veljko Milković (srbsko Вељко Милковић), * 13. november 1949, Subotica, FLRJ.

Poglej Donava in Veljko Milković

Venčeslav II. Češki

Venčeslav II.

Poglej Donava in Venčeslav II. Češki

Venera iz Hohle Felsa

Venera iz Hohle Felsa (znana tudi kot Venera iz Schelklingena; v nemščini različno Venus vom Hohlen Fels, vom Hohle Fels; Venus von Schelklingen) je zgornjepaleolitska figurica Venere iz mamutove slonovine, ki je bila odkrita leta 2008 v Hohle Felsu, jami blizu Schelklingena v Nemčiji.

Poglej Donava in Venera iz Hohle Felsa

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Poglej Donava in Veter

Via Claudia Augusta

Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.

Poglej Donava in Via Claudia Augusta

Višegrad, Madžarska

Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.

Poglej Donava in Višegrad, Madžarska

Vidin

Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.

Poglej Donava in Vidin

VII. legija Claudia

Gornji Meziji LEG VII CLA VI P VI F, ki pomeni VII. legija ''Claudia'', šest krat zvesta in šest krat vdana, in podoba bika, ki je bil simbol legije VII.

Poglej Donava in VII. legija Claudia

Viminacium

Viminacij (latinsko ali) je bil glavno mesto (upravno središče) rimske province Mezije in vojaški tabor.

Poglej Donava in Viminacium

Vinčanska kultura

Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.

Poglej Donava in Vinčanska kultura

Vindobona

Karta Vindobone okoli leta 250 Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.

Poglej Donava in Vindobona

Vipera ursinii rakosiensis

Madžarski travniški gad (Vipera ursinii rakosiensis; madžarsko rákosi vipera), imenovan tudi donavski travniški gadSteward JW (1971).

Poglej Donava in Vipera ursinii rakosiensis

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Poglej Donava in Visla

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Poglej Donava in Vizigoti

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Donava in Vlaška

Vladimir I. Kijevski

Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".

Poglej Donava in Vladimir I. Kijevski

Vladislav II. Ogrski

Vladislav II.

Poglej Donava in Vladislav II. Ogrski

Vlastimirovići

Vlastimirovići, v nekaterih virih tudi Višeslavići ili Vojislavići (srbsko Властимировићи, Вишеславићи ali Војиславићи), so bili prva srbska vladarska rodbina, o kateri obstajajo zgodovinski zapisi.

Poglej Donava in Vlastimirovići

Vodnjak štirih rek, Bernini

Vodnjak štirih rek (italijansko Fontana dei Quattro Fiumi) je vodnjak ali vodna fontana na trgu Piazza Navona v Rimu v Italiji.

Poglej Donava in Vodnjak štirih rek, Bernini

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Donava in Vojvodina Bavarska

Vojvodina, Srbija

Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.

Poglej Donava in Vojvodina, Srbija

Volška Bolgarija

Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.

Poglej Donava in Volška Bolgarija

Volilna kneževina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Donava in Volilna kneževina Bavarska

Voluzijan

Gaj Vibij Voluzijan (latinsko) je bil od novembra 251 do avgusta 253 mlajši cesar (caesar) Rimskega cesarstva in vladal skupaj s svojim očetom Trebonijanom Galom, * 230, Rimsko cesarstvo, † avgust 253, Interamna, Rimsko cesarstvo.

Poglej Donava in Voluzijan

Vrh treh morij

Vrh treh morij ali Trójmorski Wierch (v poljščini do leta 1946 Klepacz) je vrh v pogorju Snieznik.

Poglej Donava in Vrh treh morij

Vučedolska kultura

Razširjenost Vučedolske kulture Vučedolska kultura je razcvetela med leti 3000 in 2200 pr.

Poglej Donava in Vučedolska kultura

Vukovar

Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.

Poglej Donava in Vukovar

Vulfila

Vulfila ((nedokazano) gotsko *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, "Mali volk"), znan tudi kot Ulfilas in Orfila, je bil Got ali kapadoški Grk, ki je služil kot škof in misijonar, nadziral prevod Biblije v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli 311, † 383.

Poglej Donava in Vulfila

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Poglej Donava in Vzhodne Alpe

Vzhodno Ogrsko kraljestvo

Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.

Poglej Donava in Vzhodno Ogrsko kraljestvo

Wilhelm von Tegetthoff

baron Wilhelm von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral,* 23. december 1827, Maribor, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 7. april 1871, Dunaj.

Poglej Donava in Wilhelm von Tegetthoff

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Poglej Donava in Wittelsbachi

X. legija Gemina

Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.

Poglej Donava in X. legija Gemina

Zaporoška Seč

Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.

Poglej Donava in Zaporoška Seč

Zaporoški kozaki

Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).

Poglej Donava in Zaporoški kozaki

Zarubinska kultura

thumb Zarubinska kultura je bila pomembna arheološka kultura, ki je cvetela severno od Črnega morja ob zgornjem Dnjepru in reki Pripjat, segajoč na zahodu do porečja reke Visle.

Poglej Donava in Zarubinska kultura

Zelenika

Zelenika (znanstveno ime Alburnus alburnus alburnus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Donava in Zelenika

Zgodovina železnice v Sloveniji

Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.

Poglej Donava in Zgodovina železnice v Sloveniji

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Donava in Zgodovina Nemčije

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Donava in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina Romunije

Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.

Poglej Donava in Zgodovina Romunije

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Donava in Zgodovina Slovenije

Zgodovina Srbije

Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.

Poglej Donava in Zgodovina Srbije

Zgodovina umetnosti

Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.

Poglej Donava in Zgodovina umetnosti

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Poglej Donava in Zgornja Avstrija

Zgornja Švabska

Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.

Poglej Donava in Zgornja Švabska

Zimska salama

Téliszálami iz Picka Madžarska salama brez paprike in z njo Zimska salama (madžarsko téliszálami) je najbolj znana madžarska suho fermentirana klobasa.

Poglej Donava in Zimska salama

Zla Kolata

Zla Kolata (cirilica Зла Колата) je 2534 m visok vrh v Prokletijah na albansko-črnogorski meji.

Poglej Donava in Zla Kolata

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Poglej Donava in Zlata horda

Zlata nežica

Zlata nežica (znanstveno ime Sabanejewia aurata) je sladkovodna riba iz družine činkelj.

Poglej Donava in Zlata nežica

Zmagovalec (spomenik)

Zmagovalec je javni spomenik, ki stoji pred Beograjsko trdnjavo v sklopu beograjskega parka Kalemegdan.

Poglej Donava in Zmagovalec (spomenik)

Zoran Žagar

Zoran Žagar, slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat, * 20. marec 1924, Celje, † 14. junij 2008, Ljubljana.

Poglej Donava in Zoran Žagar

1 E6 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).

Poglej Donava in 1 E6 m

1241

1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Donava in 1241

1262

1262 (MCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Donava in 1262

1282

1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Donava in 1282

13. november

13.

Poglej Donava in 13. november

172. pehotna brigada (samostojna)

172.

Poglej Donava in 172. pehotna brigada (samostojna)

1739

1739 (MDCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Donava in 1739

18. september

18.

Poglej Donava in 18. september

1944

1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Donava in 1944

21. avgust

21.

Poglej Donava in 21. avgust

24. avgust

24.

Poglej Donava in 24. avgust

247

247 (CCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Donava in 247

335 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. 310. pr. n. št.

Poglej Donava in 335 pr. n. št.

Prav tako znan kot Danube, Donavsko porečje, Ister.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti