Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Alboin, Avari, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Cezar (naslov), Donava, Ekskubitorji, Gepidi, Grščina, Hipodrom, Justinijan I., Justinijanova dinastija, Kartagina (občina), Langobardi, Latinščina, Padska nižina, Patriarh, Praepositus sacri cubiculi, Rimski konzul, Sasanidsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Sirija, Solidus, Sremska Mitrovica, Tiberij II. Konstantin, Turki, Velika palača v Konstantinoplu, 5. oktober, 520, 578.
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Novo!!: Justin II. in Alboin · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Justin II. in Avari · Poglej več »
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Novo!!: Justin II. in Bizantinski senat · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Justin II. in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Justin II. in Cezar (naslov) · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Justin II. in Donava · Poglej več »
Ekskubitorji
Ekskubitorji ali ekskubiti (latinsko excubitores ali excubiti, dobesedno tisti, ki ne spijo, se pravi stražarji, grško ἐξκουβίτορες ali ἐξκούβιτοι) so bili ustanovljeni okoli leta 460 kot telesna straža bizantinskih cesarjev.
Novo!!: Justin II. in Ekskubitorji · Poglej več »
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Novo!!: Justin II. in Gepidi · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Justin II. in Grščina · Poglej več »
Hipodrom
Hipodrom v Gournayu Hipodrom (starogrško ἱππόδρομος / hippodromos, ἵππος / hippos.
Novo!!: Justin II. in Hipodrom · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Justin II. in Justinijan I. · Poglej več »
Justinijanova dinastija
Justinijan I., mozaik v baziliki San Vitale, Ravena Konzulski diptih Justina, sina Justinijanovega bratranca Germana (540) Justinijanova dinastija je bila vladarska družina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 518 do 602.
Novo!!: Justin II. in Justinijanova dinastija · Poglej več »
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Novo!!: Justin II. in Kartagina (občina) · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Justin II. in Langobardi · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Justin II. in Latinščina · Poglej več »
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Novo!!: Justin II. in Padska nižina · Poglej več »
Patriarh
Patriarh (grško.
Novo!!: Justin II. in Patriarh · Poglej več »
Praepositus sacri cubiculi
Prepozit svete spalnice (latinsko, grško) je bil v poznem Rimskem cesarstvu visok dvorni položaj.
Novo!!: Justin II. in Praepositus sacri cubiculi · Poglej več »
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Novo!!: Justin II. in Rimski konzul · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Justin II. in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Justin II. in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Justin II. in Sirija · Poglej več »
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Novo!!: Justin II. in Solidus · Poglej več »
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Novo!!: Justin II. in Sremska Mitrovica · Poglej več »
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Novo!!: Justin II. in Tiberij II. Konstantin · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Justin II. in Turki · Poglej več »
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad). Palača je bila od leta 330 do 1081 glavna rezidenca cesarjev Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva in središče državne administracije. Ohranilo se je samo nekaj ostankov palače in del njenih temeljev.
Novo!!: Justin II. in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »
5. oktober
5.
Novo!!: Justin II. in 5. oktober · Poglej več »
520
520 (DXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Justin II. in 520 · Poglej več »
578
578 (DLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Justin II. in 578 · Poglej več »
