Kazalo
29 odnosi: Agriani, Antična Grčija, Antika, Črno morje, Balkan, Bronasta doba, Dačani, Darej I., Dioniz, Egejsko morje, Grščina, Homer, Indoevropski jeziki, Karpati, Latinščina, Ljudstvo, Mezi, Obala, Perzija, Pleme, Rimsko cesarstvo, Skiti, Stari vek, Trakija, Tribali, Velika Morava, Zgodovina, 1. tisočletje pr. n. št., 2. tisočletje pr. n. št..
Agriani
Prikaz naselitve Tračanov Agriani, (grško Αγριανες Agrianes), so bili tračansko pleme, ki je živelo ob izvirih reke Strymon (sedaj Struma) na področju Rodopov.
Poglej Tračani in Agriani
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Tračani in Antična Grčija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Tračani in Antika
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Tračani in Črno morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Tračani in Balkan
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Tračani in Bronasta doba
Dačani
Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.
Poglej Tračani in Dačani
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Tračani in Darej I.
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Tračani in Dioniz
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Tračani in Egejsko morje
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Tračani in Grščina
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Tračani in Homer
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Tračani in Indoevropski jeziki
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Tračani in Karpati
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Tračani in Latinščina
Ljudstvo
Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.
Poglej Tračani in Ljudstvo
Mezi
Zemljevid ozemlja, ki so ga naselili Mezi Mezi (tudi Moesi, grško Μοισοί) so bili verjetno tračansko pleme, ki je živelo v vzhodnih predelih poznejše rimske province Moesia Superior, danes ozemlje Srbije i Moesia Inferior severna Bolgarija.
Poglej Tračani in Mezi
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Tračani in Obala
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Tračani in Perzija
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Tračani in Pleme
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Tračani in Rimsko cesarstvo
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Tračani in Skiti
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Tračani in Stari vek
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Tračani in Trakija
Tribali
thumb Tribali so bili močno tračansko pleme, ki je v antični dobi poseljevalo severovzhono Srbijo in severozahodno Bolgarijo.
Poglej Tračani in Tribali
Velika Morava
Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.
Poglej Tračani in Velika Morava
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Tračani in Zgodovina
1. tisočletje pr. n. št.
1.
Poglej Tračani in 1. tisočletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št.
2.
Poglej Tračani in 2. tisočletje pr. n. št.
Prav tako znan kot Trakijci.