Kazalo
77 odnosi: Albanija, Četrta križarska vojna, Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni), Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški), Črnogorski mučenci, Babizem, Bari, Biblioteca Marciana, Bizantinsko cesarstvo, Cantate Domino, Celibat, Cerkev (organizacija), Cerkev sv. Sofije, Ohrid, Cerkvena arhitektura, Ciprsko kraljestvo, Drugi lyonski koncil, Ekumenski koncil, Ekumensko gibanje, Florentinski koncil, Fotij I., Fotijeva shizma, Halkedon, Humbert (kardinal), Ingrija, Ivan Bessarion, Ivan V. Paleolog, Janez XI. Carigrajski, Kapela Treh kraljev, Karel Veliki, Kartuzijani, Katarina Sienska, Kijevska Rusija, Konstantinopel, Krščanstvo, Križarske vojne, Laetentur caeli, Marat an-Numan, Medalja Ivana VIII. Paleologa, Mejna grofija Avstrija, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Nikolaj Kuzanski, Novgorodska republika, Papeška država, Papež Aleksander II., Papež Aleksander III., Papež Bonifacij IX., Papež Leon IX., Patriarh, Peti lateranski koncil, Protipapež Feliks V., ... Razširi indeks (27 več) »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Velika shizma in Albanija
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Velika shizma in Četrta križarska vojna
Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 879 do 880.
Poglej Velika shizma in Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 5.
Poglej Velika shizma in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)
Črnogorski mučenci
Črnogorski mučenci (Martiret e Karadkut; The Martyrs of Karadak) so krščansko-katoliški mučenci s področja Skopske Črne gore ali Karadaka na Kosovu.
Poglej Velika shizma in Črnogorski mučenci
Babizem
Babizem je religija, ki se je začela 23. maja 1844 v perzijskem (danes iranskem) Širazu, ko se je Mirza Ali Mohamed razglasil za Baba (»vrata vere«).
Poglej Velika shizma in Babizem
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Velika shizma in Bari
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Velika shizma in Biblioteca Marciana
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Velika shizma in Bizantinsko cesarstvo
Cantate Domino
Cantate Domino) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 4. februarja 1441 na Florentinskem koncilu kot Odlok za etiopske Kopte. V njej izraža veselje nad zedinjenjem več bližnjevzhodnih krščanskih Cerkva in Armencev. V njej so naštete točke obvezne veroizpovedi kakor tudi prepričanje, da “Extra Ecclesiam nulla salus”, po čemer bula buri duhove tudi danes.
Poglej Velika shizma in Cantate Domino
Celibat
Celibát je prostovoljno izbran stan neporočenosti oz.
Poglej Velika shizma in Celibat
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Velika shizma in Cerkev (organizacija)
Cerkev sv. Sofije, Ohrid
Cerkev svete Sofije je cerkev v Ohridu v Severni Makedoniji.
Poglej Velika shizma in Cerkev sv. Sofije, Ohrid
Cerkvena arhitektura
Cerkvena arhitektura se nanaša na arhitekturo stavb krščanskih cerkva.
Poglej Velika shizma in Cerkvena arhitektura
Ciprsko kraljestvo
Ciprsko kraljestvo je bilo križarska država na otoku Cipru v visokem in poznem srednjem veku od leta 1192 do 1489.
Poglej Velika shizma in Ciprsko kraljestvo
Drugi lyonski koncil
Drugi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7. maja - 17. julija 1274 v lyonski stolnici Svetega Janeza Krstnika kot štirinajsti ekumenski koncil.
Poglej Velika shizma in Drugi lyonski koncil
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Velika shizma in Ekumenski koncil
Ekumensko gibanje
Ekuménsko gíbanje ali ekumenízem je gibanje za enotnost vseh kristjanov.
Poglej Velika shizma in Ekumensko gibanje
Florentinski koncil
Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453.
Poglej Velika shizma in Florentinski koncil
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Poglej Velika shizma in Fotij I.
Fotijeva shizma
Fotij I. Ignacij Nikolaj I. Fotijeva shizma je bil štiri leta (863-867) trajajoč razkol med nadškofijskima sedežema v Rimu in Konstantinoplu.
Poglej Velika shizma in Fotijeva shizma
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Poglej Velika shizma in Halkedon
Humbert (kardinal)
Humbert (Humbertus Cardinalis, Humbertus de Silva Candida, Humbertus Siciliae, Humbertus Sylvae Candidae, Humbertus de Silva Candida, Humbertus Burgundus; Humbert de Moyenmoutier, Hubert de Moyenmoutier; Humbert von Silva Candida; Humbert of Moyen Moutier, Humbert of Moyenmoutier) je znani menih benediktinske opatije Moyenmoutier, škof, kardinal in knjižničar Rimske Cerkve; *okoli 1000 v Burgundiji.
Poglej Velika shizma in Humbert (kardinal)
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Velika shizma in Ingrija
Ivan Bessarion
Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18.
Poglej Velika shizma in Ivan Bessarion
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Velika shizma in Ivan V. Paleolog
Janez XI. Carigrajski
Janez XI.
Poglej Velika shizma in Janez XI. Carigrajski
Kapela Treh kraljev
Kapela Treh kraljev je kapela v Palazzo Medici Riccardi v Firencah.
Poglej Velika shizma in Kapela Treh kraljev
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Velika shizma in Karel Veliki
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Velika shizma in Kartuzijani
Katarina Sienska
Sveta Katarina Sienska, T.O.S.D. * 25.
Poglej Velika shizma in Katarina Sienska
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Velika shizma in Kijevska Rusija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Velika shizma in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Velika shizma in Krščanstvo
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Velika shizma in Križarske vojne
Laetentur caeli
Lætentur cæli (tudi: Lætentur cœli oziroma Laetentur caeli)) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 6. julija 1439 na Florentinskem koncilu. V njej izraža veselje nad odpravo vzhodnega razkola in zedinjenje carigrajskega pravoslavja z Rimsko Cerkvijo.
Poglej Velika shizma in Laetentur caeli
Marat an-Numan
Marat an-Numan (معرة النعمان) je danes majhno mestece na zahodu Sirije, ki se nahaja ob avtocesti med Hamo in Alepom, nedaleč od »mrtvih mest« Bara in Serdžila.
Poglej Velika shizma in Marat an-Numan
Medalja Ivana VIII. Paleologa
Medalja Ivana VIII.
Poglej Velika shizma in Medalja Ivana VIII. Paleologa
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Velika shizma in Mejna grofija Avstrija
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Poglej Velika shizma in Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Velika shizma in Nikolaj Kuzanski
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Velika shizma in Novgorodska republika
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Velika shizma in Papeška država
Papež Aleksander II.
Papež Aleksander II. ((Papa Alexander Secundus) rojen kot Anzelm od Baggia (Anselmus de Baggio; Anselmo di Baggio), italijanski škof, kardinal in papež, * med 1010 in 1015 Baggio (Milano, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija), † 21. april 1073 Rim (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Velika shizma in Papež Aleksander II.
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Velika shizma in Papež Aleksander III.
Papež Bonifacij IX.
Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Velika shizma in Papež Bonifacij IX.
Papež Leon IX.
Papež Leon IX. ((Papa Leo Nonus) rojen kot Bruno von Egisheim-Dagsburg (Bruno de Eguisheim-Dagsburg), je bil nemški škof, kardinal, papež in svetnik, * 21. junij 1002, Egisheim (Alzacija, Vojvodina Švabska, Sveto rimsko cesarstvo), † 19. april 1054) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Velika shizma in Papež Leon IX.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Velika shizma in Patriarh
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Poglej Velika shizma in Peti lateranski koncil
Protipapež Feliks V.
Feliks V., rojen kot Amadej VIII.
Poglej Velika shizma in Protipapež Feliks V.
Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello)
Protipapež Viktor IV.
Poglej Velika shizma in Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello)
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Velika shizma in Prva križarska vojna
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Velika shizma in Reformacija
Rekared I.
Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.
Poglej Velika shizma in Rekared I.
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Velika shizma in Robert Guiscard
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Velika shizma in Seznam verskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Velika shizma in Seznam zgodovinskih vsebin
Shizma
Shizma ali razkol je delitev med ljudmi, ki običajno pripadajo organizaciji, gibanju ali verskemu poimenovanju.
Poglej Velika shizma in Shizma
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Velika shizma in Srednja Evropa
Starokatoliška cerkev
Izraz Staro-Katoliška Cerkev označuje krščansko Cerkev, ki izhaja iz rimsko-katoliškega izročila, vendar pa ni polno povezana z Rimskokatoliško cerkvijo, Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v Nemčiji, Avstriji in Švici.
Poglej Velika shizma in Starokatoliška cerkev
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Velika shizma in Sveta Marija
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Velika shizma in Svjatoslav I. Kijevski
Tretji koncil v Toledu
Tretji koncil v Toledu se je začel sedmega aprila leta 589 v mestu Toledo na Iberskem polotoku.
Poglej Velika shizma in Tretji koncil v Toledu
Trulanska sinoda
Trulanska sinoda (ali: koncil Quinisext,, Penthekte Synodos) je cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu (sodobni Carigrad), glavnem mestu Bizantinskega cesarstva v cesarski palači leta 692. Sklical ga je in mu osebno predsedoval cesar Justinijan II.. Pravoslavne Cerkve ga imajo za dopolnitev tretjega carigrajskega koncila, medtem ko ga katoliška Cerkev ne priznava.
Poglej Velika shizma in Trulanska sinoda
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Velika shizma in Visoki srednji vek
Vladimir Sergejevič Solovjov
Vladimir Sergejevič Solovjov,, ruski filozof, teolog, pesnik in literarni kritik.
Poglej Velika shizma in Vladimir Sergejevič Solovjov
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Velika shizma in Vzhodna Evropa
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Velika shizma in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Velika shizma in Zahodna Evropa
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Poglej Velika shizma in Zahodni razkol
Zahodno krščanstvo
Zahodno krščanstvo je izraz ki vključuje latinsko obrede katoliške cerkve in skupine ki so se tekom zgodovine od nje oddvojile vključno z anglikanskimi in protestantskimi skupnostmi ki si delijo skupne lastnosti katere lahko sledimo nazaj vse do njihovega zgodnjega srednjeveškega krščanstva.
Poglej Velika shizma in Zahodno krščanstvo
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Velika shizma in Zgodovina Rimskega cesarstva
1043
1043 (MXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Velika shizma in 1043
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Velika shizma in 1054
1155
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Velika shizma in 1155
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Velika shizma in 1204
1245
1245 (MCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Velika shizma in 1245
Prav tako znan kot Vzhodni razkol.