Kazalo
46 odnosi: Albertina (muzej), Apolon, Apolon Belvederski, Božanska komedija, Dante Alighieri, Deesis, El Greco, Eshatologija, Fra Angelico, Freska, Giorgio Vasari, Giotto di Bondone, Gostija v Levijevi hiši, Hans Memling, Haron, Herkul, Hieronymus Bosch, Italijanska renesansa, Janez Krstnik, Jezusov drugi prihod, Jupiter (mitologija), Kapela Scrovegni, Kristus v slavi, Kristusovo vstajenje, Michelangelo Buonarroti, Minos, Oltar iz Beauna, Oltarni nastavek, Paolo Veronese, Papež Julij II., Papež Klemen VII., Papež Pavel III., Papež Pij IV., Perugino, Raffaello Santi, Razodetje (Apokalipsa), Rogier van der Weyden, Sikstinska kapela, Sodni dan, Strop Sikstinske kapele, Sveta Marija, Sveti Jernej, Sveti Peter, Tizian, Tridentinski koncil, Vatikan.
Albertina (muzej)
Muzej Albertina, Dunaj Albertina je muzej v dunajskem notranjem mestu (Innere Stadt; prvo okrožje mesta Dunaj), Avstrija.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Albertina (muzej)
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Apolon
Apolon Belvederski
Apolon Belvederski, imenovan tudi Pitijski Apolon, je slavna marmorna skulptura iz klasične antike.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Apolon Belvederski
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Božanska komedija
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Dante Alighieri
Deesis
Deesis ali Deisis (grško δέησις, 'molitev' ali 'priprošnja') v bizantinski umetnosti in kasneje vzhodni pravoslavni umetnosti na splošno je tradicionalna ikonična predstavitev Kristusa v slavi ali Kristus Pantokrator: ustoličen, drži knjigo, ob njem sta levo in desno postavljena Devica Marija in Janez Krstnik, včasih pa tudi drugi svetniki in angeli (Velika Deesis).
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Deesis
El Greco
El Greco, rojen Doménikos Theotokópoulos (grško: Δομήνικος Θεοτοκόπουλος; 1. oktober 1541 - 7. april 1614), je bil slikar, kipar in arhitekt španske renesanse.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in El Greco
Eshatologija
Albrecht Dürer - ''Štirje jezdeci apokalipse'', lesorez, 1497–1498 Eshatologíja (grško: έσχατος.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Eshatologija
Fra Angelico
Fra Angelico ali Beato Angelico, florentinski slikar, * pribl.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Fra Angelico
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Freska
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Giorgio Vasari
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Giotto di Bondone
Gostija v Levijevi hiši
Gostija v Levijevi hiši (Convito in casa di Levi) je oljna slika italijanskega slikarja Paola Veroneseja, narejena leta 1573 (20. aprila 1573).
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Gostija v Levijevi hiši
Hans Memling
Hans Memling (piše se tudi Memlinc; ok. 1430 - 11. avgust 1494) je bil slikar, aktiven v Flandriji, ki je delal v tradiciji staronizozemskega slikarstva.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Hans Memling
Haron
Božansko komedijo''. Haron (grško Χάρον: Háron - kruti sijaj) je v grški mitologiji voznik, ki vozi umrle duše čez reko Aheron (Stiks).
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Haron
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Herkul
Hieronymus Bosch
Hieronymus Bosch (pravo ime Jeroen van Aken), nizozemski renesančni slikar, * okoli 1450, 's-Hertogenbosch, † 9. avgust 1516.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Hieronymus Bosch
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Italijanska renesansa
Janez Krstnik
Janez Krstnik (stárocerkvénoslovánščina: Іоаннъ Крестѧи) je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva, * 6 - 2 pr. n. št., † okoli 30 n. št.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Janez Krstnik
Jezusov drugi prihod
Hieronimus Francken mlajši: Jezusov drugi prihod Jezusov drugi prihod je krščansko verovanje, da bo Jezus tik pred koncem sveta ponovno prišel na svet in da bo takrat dokončno presodill vse žive in mrtve.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Jezusov drugi prihod
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Jupiter (mitologija)
Kapela Scrovegni
Kapela Scrovegni (italijansko Cappella degli Scrovegni), imenovana tudi Arena kapela, je majhna cerkev, ki meji na avguštinski samostan, Monastero degli Eremitani v Padovi, dežela Benečija, Italija.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Kapela Scrovegni
Kristus v slavi
Kristus v slavi ali Kristus sodnik (latinsko Maiestas Domini) je zahodnokrščanska podoba Kristusa, sedečega na prestolu kot vladarja sveta, vedno videnega spredaj v središču kompozicije in pogosto ob strani drugih svetih figur, katerega članstvo se spreminja skozi čas in glede na kontekst.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Kristus v slavi
Kristusovo vstajenje
Jezusovo vstajenje, Matthias Grünewald Kristusovo vstajenje (latinsko resurrectio) tudi Jezusovo vstajenje je v krščanstvu temeljna verska resnica, da je Bog tretji dan obudil Jezusa od mrtvih oziroma »da je Jezus umrl in vstal«.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Kristusovo vstajenje
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Michelangelo Buonarroti
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Minos
Oltar iz Beauna
Oltar iz Beauna (ali Poslednja sodba) je velik poliptih iz let 1445–1450, ki je služil kot oltarni nastavek in je delo staronizozemskega slikarja Rogierja van der Weydna, naslikan v olju na hrastove table z deli, kasneje prenesenimi na platno.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Oltar iz Beauna
Oltarni nastavek
Oltarni nastavek, pogosto kar oltarna slika je umetniško delo, kot je slika, skulptura ali relief, ki predstavlja religiozno temo, namenjeno postavitvi za oltar krščanske cerkve.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Oltarni nastavek
Paolo Veronese
Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Paolo Veronese
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Papež Julij II.
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Papež Klemen VII.
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Papež Pavel III.
Papež Pij IV.
Papež Pij IV. (rojen kot Giovanni Angelo de' Medici – tudi Gianangelo Medighi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež; * 31. marec 1499, Milano (Milanska vojvodina danes: Italija), † 9. december 1565 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Papež Pij IV.
Perugino
Pietro Perugino, rojen kot Pietro Vannucci, * ok.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Perugino
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Raffaello Santi
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Razodetje (Apokalipsa)
Rogier van der Weyden
Rogier van der Weyden, rojen kot Roger de la Pasture (1399/1400, Tournai - 18. junij 1464, Bruselj) je bil flamsko-nizozemski slikar zgodnje severnoevropske renesanse, katerega ohranjena dela so sestavljena v glavnem iz verskih triptihov, oltarnih in naročenih enojnih in diptih portretov.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Rogier van der Weyden
Sikstinska kapela
Sikstinska kapela (latinščina Sacellum Sixtinum; italijansko Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači v Vatikanu in uradna rezidenca papeža.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Sikstinska kapela
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Sodni dan
Strop Sikstinske kapele
Strop Sikstinske kapele vsebuje zelo znan cikel fresk Michelangela Buonarrotija, narejen v letih 1508-1512 in velja za eno absolutnih in najpomembnejših mojstrovin zahodne umetnosti.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Strop Sikstinske kapele
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Sveta Marija
Sveti Jernej
Jernej, Bartolomej ali Natanael je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Sveti Jernej
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Sveti Peter
Tizian
Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Tizian
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Tridentinski koncil
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Poslednja sodba (Michelangelo) in Vatikan