Hitreje kot brskalnik!
14 odnosi: Andrej Šuster, Škofjeloški pasijon, Bavarska, Bogoslužje, Evangelij, Izvirni greh, Jezus Kristus, Krščanstvo, Križev pot, Latinščina, Oberammergau, Oziris, Tomaž Hren, Velika noč.
Andrej Šuster
Andej Šuster-Drabósnjak, ljudski dramatik, pesnik in bukovnik, * 6. maj 1768, Drabosinje (Drabosenig) pri Kostanjah na Koroškem, † 22. december 1825, Umbar (Umberg), Koroška.
Novo!!: Pasijon in Andrej Šuster · Poglej več »
Škofjeloški pasijon
1. prizor, Raj Škof, iz prizora Smrt Procesija iz prizora Smrt Prizor Škofjeloškega pasijona: Pekel, lucifer Prizor Škofjeloškega pasijona: Cehi Prizor Škofjeloškega pasijona: Gospodova večerja Prizor Škofjeloškega pasijona: Vhod v Jeruzalem Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona: Raj Prizor Škofjeloškega pasijona: Pekel Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona Prizor Škofjeloškega pasijona: Hieronim Prizor Škofjeloškega pasijona: Skrinja zaveze Prizor Škofjeloškega pasijona: Božji grob Prizor Škofjeloškega pasijona Rokopis Škofjeloškega pasijona Škofjeloški pasijon je dramsko besedilo, ki ga je okrog leta 1715, z nadaljnjimi popravki do 1727, po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij napisal loški kapucin, pater Lovrenc Marusič oziroma oče Romuald iz Štandreža.
Novo!!: Pasijon in Škofjeloški pasijon · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Pasijon in Bavarska · Poglej več »
Bogoslužje
Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.
Novo!!: Pasijon in Bogoslužje · Poglej več »
Evangelij
Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.
Novo!!: Pasijon in Evangelij · Poglej več »
Izvirni greh
Izvirni greh (latinsko peccatum originale), imenovan tudi greh prednikov, je krščanski nauk o stanju greha, v katerem človeštvo obstaja od padca človeka, ki izvira iz Adamovega in Evinega upora v Edenskem vrtu, in sicer greh neposlušnosti pri uživanju prepovedanega sadeža z drevesa spoznanja dobrega in zla.
Novo!!: Pasijon in Izvirni greh · Poglej več »
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: Pasijon in Jezus Kristus · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Pasijon in Krščanstvo · Poglej več »
Križev pot
Krížev pót je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob.
Novo!!: Pasijon in Križev pot · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Pasijon in Latinščina · Poglej več »
Oberammergau
Oberammergau (južna bavarščina: Obaammagau) je občina v okrožju Garmisch-Partenkirchen na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Pasijon in Oberammergau · Poglej več »
Oziris
Kipec Ozirisa Oziris je v staroegipčanski mitologiji bog mrtvih, plodnosti ter sodnik mrtvih v podzemlju.
Novo!!: Pasijon in Oziris · Poglej več »
Tomaž Hren
Tomaž Hren (tudi Kren, Chrön), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ljubljanski škof, mecen, * 13. november 1560, Ljubljana, † 10. februar 1630, Gornji Grad.
Novo!!: Pasijon in Tomaž Hren · Poglej več »
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Novo!!: Pasijon in Velika noč · Poglej več »
