Kazalo
73 odnosi: Acetilen, Aceton, Alfred Nobel, Aluminij, Amonijak, Bencin, Bombaž, Butan (plin), Carska bomba, Castle Bravo, Cink, Detektor eksplozivov, Dinamit, Eksplozija rudnika v Nanaimu (1887), Eksplozija v Bombaju (1944), Eksplozija v Gërdecu, Eksplozija v Oppauu, Eksplozijska odprtina, Eksplozijska zaščita, Eksploziv, Električna oprema v ogroženih okoljih, Električni naboj, Električni oblok, Energija, Etanol, Eter, Hitrost, Implozija, Jedrska cepitev, Jedrsko orožje, Jedrsko zlivanje, Južni tečaj, Kapljevina, Katastrofa v Texas Cityju, Kinetična energija, Koncentracija, Kovina, Les, Magnetno polje, Menjalnik, Meter, Moka, Motor z notranjim zgorevanjem, Naprava, Nedelinska katastrofa, Nesreča v rudniku Uljanovska, Ogljikov monoksid, Ozračje, Petrolej, Plamenišče, ... Razširi indeks (23 več) »
- Eksplozije
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Eksplozija in Acetilen
Aceton
Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.
Poglej Eksplozija in Aceton
Alfred Nobel
Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj, * 21. oktober 1833, Stockholm, Švedska, † 10. december 1896, Sanremo, Italija.
Poglej Eksplozija in Alfred Nobel
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Eksplozija in Aluminij
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Eksplozija in Amonijak
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Poglej Eksplozija in Bencin
Bombaž
Bombáž so naravna vlakna.
Poglej Eksplozija in Bombaž
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Poglej Eksplozija in Butan (plin)
Carska bomba
Carska bomba (rusko Царь-бомба, pomenski prevod: »kraljica vseh bomb«, pogovorno tudi Mati žitnega molja (Кузькина мать), sicer žaljivka) je ime največjega in najmočnejšega jedrskega orožja, ki je bilo do zdaj detonirano.
Poglej Eksplozija in Carska bomba
Castle Bravo
Castle Bravo je bila operacija, med katero so ZDA prvič testirali termonuklearno vodikovo bombo.
Poglej Eksplozija in Castle Bravo
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Eksplozija in Cink
Detektor eksplozivov
Detektorji eksploziv (ETD) so vrsta varnostne opreme, katera omogoča odkrivanje prisotnosti eksploziva majnših količin.
Poglej Eksplozija in Detektor eksplozivov
Dinamit
Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati.
Poglej Eksplozija in Dinamit
Eksplozija rudnika v Nanaimu (1887)
Spominsko obeležje na Milton Streetu v Nanaimu Eksplozija rudnika v Nanaimu se je zgodila 3. maja 1887 v kanadski provinci Britanska Kolumbija.
Poglej Eksplozija in Eksplozija rudnika v Nanaimu (1887)
Eksplozija v Bombaju (1944)
Eksplozija v Bombaju (ali eksplozija v pristanišču Bombaj) se je zgodila 14. aprila 1944, v Victoria pristanišču v Bombaju (sedaj Mumbaj), ko je na ladji SS Fort Stikine izbruhnil požar.
Poglej Eksplozija in Eksplozija v Bombaju (1944)
Eksplozija v Gërdecu
Gërdec, Albanija - preučevanje škode, ki so jo 15. marca povzročile eksplozije. Eksplozija v Gërdecu se je zgodila v soboto, 15. marca 2008, dopoldan.
Poglej Eksplozija in Eksplozija v Gërdecu
Eksplozija v Oppauu
Eksplozija v mestu Oppau se je zgodila 21. septembra 1921, ko je shranjevalni stolpni silos, ki je shranjeval 4,500 ton mešanice amonijevega sulfata in amonijevega nitrata, eksplodiral v BASF-ovi tovarni v mestu Oppau (sedanjem delu mesta Ludwigshafen, v Nemčiji).
Poglej Eksplozija in Eksplozija v Oppauu
Eksplozijska odprtina
Eksplozijska odprtina (tudi eksplozijski ventil) je varnostna naprava za zaščito opreme ali objektov pred čezmernim notranje, eksplozijsko nastalim pritiskom, s pomočjo katere razbremenimo tlak.Eksplozijski ventil razbremeni pritisk od instant odprtja (ali aktiviranja) zaradi česar pritisk pstat doseže preseženo vrednost.
Poglej Eksplozija in Eksplozijska odprtina
Eksplozijska zaščita
Eeksplozijska zaščita se uporablja za varovanje vseh vrst zgradb in civilne strojne infrastrukture pred notranjimi in zunanjimi eksplozijami ali deflagracijami.
Poglej Eksplozija in Eksplozijska zaščita
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Eksplozija in Eksploziv
Električna oprema v ogroženih okoljih
V elektrotehniki je nevarno okolje opredeljeno kot kraj,kjer se pojavijo koncentracije vnetljivih plinov,hlapov ali prahu.Električna oprema,ki mora biti nameščena v takšnih okoljih je še posebej preizkušena,da se prepreči eksplozijo zaradi iskrenja kontaktov ali visoke površinske temperature opreme.
Poglej Eksplozija in Električna oprema v ogroženih okoljih
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Eksplozija in Električni naboj
Električni oblok
Električni oblok nastane ob električnem preboju plina, kar povzroči veliko znižanje električne upornosti, nastali tok pa povzroči ionizacijo plina in s tem nastanek plazme.
Poglej Eksplozija in Električni oblok
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Eksplozija in Energija
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Eksplozija in Etanol
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Eksplozija in Eter
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Eksplozija in Hitrost
Implozija
telo sesede samo vase, tj. sile delujejo navznoter. Implozíja ali implózija je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase.
Poglej Eksplozija in Implozija
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Eksplozija in Jedrska cepitev
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Eksplozija in Jedrsko orožje
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Eksplozija in Jedrsko zlivanje
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Poglej Eksplozija in Južni tečaj
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Eksplozija in Kapljevina
Katastrofa v Texas Cityju
Katastrofa v Texas Cityju je najbolj smrtonosna industrijska nesreča v zgodovini ZDA.
Poglej Eksplozija in Katastrofa v Texas Cityju
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Eksplozija in Kinetična energija
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Eksplozija in Koncentracija
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Eksplozija in Kovina
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Eksplozija in Les
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Eksplozija in Magnetno polje
Menjalnik
Menjálnik je vrsta gonila za spreminjanje prestavnega razmerja oziroma prestav.
Poglej Eksplozija in Menjalnik
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Eksplozija in Meter
Moka
Moka je v prah zmleta snov, navadno žito, namenjena peki ali kuhanju.
Poglej Eksplozija in Moka
Motor z notranjim zgorevanjem
Delovanje štiritaktnega Ottovega motorja Motór z nótranjim zgorévanjem (kratica MNZ) je toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko energijo (delo).
Poglej Eksplozija in Motor z notranjim zgorevanjem
Naprava
Napráva je običajno tehniško ime za medsebojno funkcijsko povezane stroje in orodja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, itd.
Poglej Eksplozija in Naprava
Nedelinska katastrofa
Nedelinska katastrofa se je zgodila se je 24. oktobra 1960 na kozmodromu Bajkonur pri preizkušanju prototipa medcelinske balistične rakete Sovjet R-16.
Poglej Eksplozija in Nedelinska katastrofa
Nesreča v rudniku Uljanovska
Nesrečo v rudniku Uljanovskaja je povzročila eksplozija metana, ki se je zgodila 19.
Poglej Eksplozija in Nesreča v rudniku Uljanovska
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Eksplozija in Ogljikov monoksid
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Eksplozija in Ozračje
Petrolej
Petrolej je destilacijski produkt nafte, ki vre pri 180-300oC.
Poglej Eksplozija in Petrolej
Plamenišče
Plamenišče vnetljive tekočine je najnižja temperatura, pri kateri je nad tekočino ravno dovolj hlapov, da se zmes hlapov in zraka v stiku z odprtim plamenom vname.
Poglej Eksplozija in Plamenišče
Polje
Polje je lahko.
Poglej Eksplozija in Polje
Prašna eksplozija
Prašna eksplozija je hitra kemijska reakcija (oksidacija oz. zgorevanje) med zelo drobnimi prašnimi delci gorljivih trdnih snovi, pomešani z zrakom.
Poglej Eksplozija in Prašna eksplozija
Prah
Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.
Poglej Eksplozija in Prah
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Eksplozija in Premog
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Poglej Eksplozija in Propan
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Eksplozija in Prostornina
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Eksplozija in Sekunda
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Eksplozija in Severni tečaj
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Eksplozija in Sladkor
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Eksplozija in Smodnik
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Eksplozija in Sončev veter
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Poglej Eksplozija in Standardizacija
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Eksplozija in Supernova
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Eksplozija in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Eksplozija in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Eksplozija in Tlak
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Eksplozija in Toplotna energija
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Eksplozija in Vesolje
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Eksplozija in Vlažnost
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Eksplozija in Vodik
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Eksplozija in Zemlja
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Eksplozija in Zrak
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Eksplozija in Zvok
Glej tudi
Eksplozije
Prav tako znan kot Eksplozijsko območje.