Kazalo
30 odnosi: Adiabatna sprememba, Astrofizika, Dinamika fluidov, Eksplozija, Eksploziv, Elektron, Energija, Glava, Hidrostatični tlak, Hitrost, Ionizacija, Katodna cev, Kavitacija, Nevtronska zvezda, Plazma (fizika), Polimer, Snov, Sonoluminiscenca, Steklo, Supernova, Težnost, Telo (fizika), Temperatura, Turbina, Vakuum, Valovanje, Vrat, Zračni tlak, Zvezda, Zvok.
- Mehanika
Adiabatna sprememba
Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.
Poglej Implozija in Adiabatna sprememba
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Implozija in Astrofizika
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Poglej Implozija in Dinamika fluidov
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Implozija in Eksplozija
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Implozija in Eksploziv
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Implozija in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Implozija in Energija
Glava
Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).
Poglej Implozija in Glava
Hidrostatični tlak
Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.
Poglej Implozija in Hidrostatični tlak
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Implozija in Hitrost
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Implozija in Ionizacija
Katodna cev
Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.
Poglej Implozija in Katodna cev
Kavitacija
Kavitacija je hidrodinamični pojav, pri katerem se pojavijo mehurčki v kapljevini.
Poglej Implozija in Kavitacija
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Implozija in Nevtronska zvezda
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Implozija in Plazma (fizika)
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Implozija in Polimer
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Implozija in Snov
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Implozija in Sonoluminiscenca
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Implozija in Steklo
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Implozija in Supernova
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Implozija in Težnost
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Implozija in Telo (fizika)
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Implozija in Temperatura
Turbina
Parna turbina Turbina, iz grške besede τύρβη, tyrbē, ("turbulenca"), je rotirajoča mehanska naprava, ki pretvori energijo toka delovnega medija v mehansko delo.
Poglej Implozija in Turbina
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Implozija in Vakuum
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Implozija in Valovanje
Vrat
Vrat. Vrat (lat. collum) je del telesa med glavo in trupom; sestavlja ga sedem vratnih vretenc in mišice.
Poglej Implozija in Vrat
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Implozija in Zračni tlak
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Implozija in Zvezda
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Implozija in Zvok