Hitreje kot brskalnik!
102 odnosi: Agora, Aleksander Veliki, Alep, Angleži, Antiohija, Arabščina, Arabci, Aramejščina, Arheologija, Asirci, Avrelijan, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Bosra, Cerkev (zgradba), Cezar (naslov), Damask, Davek, Decibel, Deir ez-Zor, Dioklecijan, Druga svetovna vojna, Egipt, Evfrat, Fahredin Al Maan II., Feničani, Fortifikacija, Francozi, Freska, General, Gledališče, Goti, Hadrijan, Helenistično obdobje, Hipogej, Homs, Justinijan I., Kapadokija, Karakala, Karavana, Kilometer, Kleopatra VII., Kolonada, Kolonija (geografija), Kralj, Libanon, Mari, Mark Antonij, Mezopotamija, Nekropola, ..., Nemci, Neolitik, Nomadi, Oaza, Osmansko cesarstvo, Oval, Paleolitik, Parti, Perzijci, Pesek, Petra (Jordanija), Plemstvo, Prva svetovna vojna, Puščava, Rimsko cesarstvo, Sankt Peterburg, Sarkofag, Sasanidsko cesarstvo, Selevkidsko cesarstvo, Senat, Sirija, Slavolok, Starorimska civilizacija, Steber, Stolp, Tetrapilon, Valerijan (rimski cesar), Zapor Tadmor, Zenobija, 103, 106, 12. stoletje, 1232, 1233, 128, 160, 1678, 17. stoletje, 1751, 19, 191, 1929, 2. tisočletje pr. n. št., 212, 268, 271, 272, 3. stoletje, 32, 41 pr. n. št., 60, 634. Razširi indeks (52 več) »
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Novo!!: Palmira in Agora · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Palmira in Aleksander Veliki · Poglej več »
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Palmira in Alep · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Palmira in Angleži · Poglej več »
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Novo!!: Palmira in Antiohija · Poglej več »
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Novo!!: Palmira in Arabščina · Poglej več »
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Novo!!: Palmira in Arabci · Poglej več »
Aramejščina
Brez opisa.
Novo!!: Palmira in Aramejščina · Poglej več »
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Novo!!: Palmira in Arheologija · Poglej več »
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Novo!!: Palmira in Asirci · Poglej več »
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Novo!!: Palmira in Avrelijan · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Palmira in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Novo!!: Palmira in Bog · Poglej več »
Bosra
Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.
Novo!!: Palmira in Bosra · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Palmira in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Palmira in Cezar (naslov) · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Palmira in Damask · Poglej več »
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Novo!!: Palmira in Davek · Poglej več »
Decibel
Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.
Novo!!: Palmira in Decibel · Poglej več »
Deir ez-Zor
Deir ez-Zur (arabsko دير الزور, armensko Ter Zor) je mesto v osrednjem delu Sirije z okoli 130.000 prebivalci.
Novo!!: Palmira in Deir ez-Zor · Poglej več »
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Novo!!: Palmira in Dioklecijan · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Palmira in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Palmira in Egipt · Poglej več »
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Novo!!: Palmira in Evfrat · Poglej več »
Fahredin Al Maan II.
Fahredin Al Maan II. (arabsko فخر الدين الثاني بن قرقماز), libanonski (druzijski) emir, * 1572, † 13. april 1635, Konstantinopel.
Novo!!: Palmira in Fahredin Al Maan II. · Poglej več »
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Novo!!: Palmira in Feničani · Poglej več »
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Novo!!: Palmira in Fortifikacija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Palmira in Francozi · Poglej več »
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Novo!!: Palmira in Freska · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Palmira in General · Poglej več »
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Novo!!: Palmira in Gledališče · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Palmira in Goti · Poglej več »
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Novo!!: Palmira in Hadrijan · Poglej več »
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Novo!!: Palmira in Helenistično obdobje · Poglej več »
Hipogej
Hipogej (hypogaeum - dobesedno pomeni 'pod zemljo', iz grške hypo (pod) in gaia (mati zemlja ali boginja zemlje)) je podzemni tempelj ali grobnica.
Novo!!: Palmira in Hipogej · Poglej več »
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Novo!!: Palmira in Homs · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Palmira in Justinijan I. · Poglej več »
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Novo!!: Palmira in Kapadokija · Poglej več »
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Novo!!: Palmira in Karakala · Poglej več »
Karavana
Trgovska karavana prečka otok Graia v Akabske zalivu, Arabia Petraea, 1839 lithografija, Louis Haghe iz originala slikarja David Robertsa Kamelja karavana v Somaliji Karavana (perz.: kārvān.
Novo!!: Palmira in Karavana · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Palmira in Kilometer · Poglej več »
Kleopatra VII.
Kleopatra VII.
Novo!!: Palmira in Kleopatra VII. · Poglej več »
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Novo!!: Palmira in Kolonada · Poglej več »
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Novo!!: Palmira in Kolonija (geografija) · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Palmira in Kralj · Poglej več »
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Novo!!: Palmira in Libanon · Poglej več »
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Novo!!: Palmira in Mari · Poglej več »
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Novo!!: Palmira in Mark Antonij · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Palmira in Mezopotamija · Poglej več »
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Novo!!: Palmira in Nekropola · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Palmira in Nemci · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Palmira in Neolitik · Poglej več »
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Novo!!: Palmira in Nomadi · Poglej več »
Oaza
Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.
Novo!!: Palmira in Oaza · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Palmira in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Oval
Oval ima več pomenov.
Novo!!: Palmira in Oval · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Palmira in Paleolitik · Poglej več »
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Novo!!: Palmira in Parti · Poglej več »
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Novo!!: Palmira in Perzijci · Poglej več »
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Novo!!: Palmira in Pesek · Poglej več »
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Novo!!: Palmira in Petra (Jordanija) · Poglej več »
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Novo!!: Palmira in Plemstvo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Palmira in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Palmira in Puščava · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Palmira in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Palmira in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Novo!!: Palmira in Sarkofag · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Palmira in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Novo!!: Palmira in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »
Senat
Senat (latinsko senatus) je politično telo, ki je v nekaterih državah enak gornjemu domu parlamenta oz.
Novo!!: Palmira in Senat · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Palmira in Sirija · Poglej več »
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Novo!!: Palmira in Slavolok · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Palmira in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Novo!!: Palmira in Steber · Poglej več »
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Novo!!: Palmira in Stolp · Poglej več »
Tetrapilon
Severni tetrapilon v Džerašu, Jordanija Tetrapilon (grško, tetrápilon, "štiri vrata", latinsko quadrifrons, dobesedno "štiri pročelja") je vrsta starorimskega spomenika kockaste oblike z vhodi na vseh štirih straneh.
Novo!!: Palmira in Tetrapilon · Poglej več »
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Novo!!: Palmira in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »
Zapor Tadmor
Zapor Tadmor se nahaja v sirskem puščavskem mestu Tadmor (ki je sicer znano kot antična Palmira), okoli 200 km severovzhodno od Damaska.
Novo!!: Palmira in Zapor Tadmor · Poglej več »
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Novo!!: Palmira in Zenobija · Poglej več »
103
103 (CIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Palmira in 103 · Poglej več »
106
106 (CVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Palmira in 106 · Poglej več »
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Novo!!: Palmira in 12. stoletje · Poglej več »
1232
1232 (MCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Palmira in 1232 · Poglej več »
1233
1233 (MCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Palmira in 1233 · Poglej več »
128
128 (CXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Palmira in 128 · Poglej več »
160
160 (CLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Palmira in 160 · Poglej več »
1678
1678 (MDCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Palmira in 1678 · Poglej več »
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Novo!!: Palmira in 17. stoletje · Poglej več »
1751
1751 (MDCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Palmira in 1751 · Poglej več »
19
19 (XIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Palmira in 19 · Poglej več »
191
191 (CXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Palmira in 191 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Palmira in 1929 · Poglej več »
2. tisočletje pr. n. št.
2.
Novo!!: Palmira in 2. tisočletje pr. n. št. · Poglej več »
212
212 (CCXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Palmira in 212 · Poglej več »
268
268 (CCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Palmira in 268 · Poglej več »
271
271 (CCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Palmira in 271 · Poglej več »
272
272 (CCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Palmira in 272 · Poglej več »
3. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2. stoletje | 3.
Novo!!: Palmira in 3. stoletje · Poglej več »
32
32 (XXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Palmira in 32 · Poglej več »
41 pr. n. št.
41 pr.
Novo!!: Palmira in 41 pr. n. št. · Poglej več »
60
60 (LX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Palmira in 60 · Poglej več »
634
634 (DCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Palmira in 634 · Poglej več »
