Odpri v Google MapsKazalo
37 odnosi: Aix-en-Provence, Ajubidi, Al-Adil I., Žerjav (stroj), Baal, Baalbeški kamni, Bakhov tempelj v Baalbeku, Bazilij II., Beka (dolina), Berytus, Bitka pri Ajn Džalutu, David (kralj), Geografija Libanona, Grški tempelj, Hagija Sofija, Hatra, Heliopolis, Isfahan, Ivan I. Cimisk, Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis), Karun (jezero), Kizik, Kolonada, Korintski slog, Libanon, Litani (reka), Maroniti, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Monolit, Obleganje Konstantinopla (674–678), Qasr el Banat, Rimski tempelj, Saladin, Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu, Templji v dolini Beka, Venera (mitologija), 1245.
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Baalbek in Aix-en-Provence
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Baalbek in Ajubidi
Al-Adil I.
Al-Adil I. (arabsko الملك العادل سيف الدين أبو بكر بن أيوب, al-Malik al-Adil Sajf ad-Din Abu-Bakr Ahmed ibn Nadžm ad-Din Ajub, slovensko Ahmed, sin Nadžma ad-Din Ajuba, oče Bakra, pravični kralj, meč vere, ali kratko العادل) je bil četrti sultan Egipta in Sirije, brat sultana Saladina, ustanovitelja Sultanata Egipt in Ajubidske dinastije, * junij 1145, † 31.
Poglej Baalbek in Al-Adil I.
Žerjav (stroj)
right Žerjav je vrsta stroja, običajno opremljenega z dvižno vrvjo, žičnimi vrvmi ali verigami in snopiči, ki se lahko uporablja za dviganje in spuščanje materialov ter za njihovo vodoravno premikanje.
Poglej Baalbek in Žerjav (stroj)
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Baalbek in Baal
Baalbeški kamni
Baalbeški kamni je šest masivnih rimskih obdelanih kamnitih blokov v Baalbeku (starodavni Heliopolis) v Libanonu, za katere je značilen megalitski gigantizem, ki mu v antiki ni para.
Poglej Baalbek in Baalbeški kamni
Bakhov tempelj v Baalbeku
Bakhusov tempelj je del tempeljskega kompleksa Baalbek, ki je v široki Al-biqā (dolina Beka) v Libanonu.
Poglej Baalbek in Bakhov tempelj v Baalbeku
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Baalbek in Bazilij II.
Beka (dolina)
Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu.
Poglej Baalbek in Beka (dolina)
Berytus
Berytus (Biruta; Bērytós; Bērȳtus; arabsko بِيرِيتُوس), na kratko znana kot Laodicea v Feniciji (Λαοδίκεια ἡ ἐν Φοινίκῃ) ali Laodicea v Kanaanu od 2.
Poglej Baalbek in Berytus
Bitka pri Ajn Džalutu
Bitka pri Ajn Džalutu (arabsko عين جالوت, kar pomeni Golijatov studenec) je bila bitka med egiptovskimi Mameluki in Mongoli, do katere je prišlo 3. septembra 1260 v Izraelski dolini (Emek Jizre'el) v Palestini.
Poglej Baalbek in Bitka pri Ajn Džalutu
David (kralj)
Kralj David iz Egbert Psalterja (10.st.) David (hebrejsko דָּוִד in דָּוִיד Dāwīd) je bil po 1.
Poglej Baalbek in David (kralj)
Geografija Libanona
Vlogo države v regiji, tako kot v svetu na splošno, je oblikovala trgovina.
Poglej Baalbek in Geografija Libanona
Grški tempelj
Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.
Poglej Baalbek in Grški tempelj
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Baalbek in Hagija Sofija
Hatra
Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.
Poglej Baalbek in Hatra
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Baalbek in Heliopolis
Isfahan
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.
Poglej Baalbek in Isfahan
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Baalbek in Ivan I. Cimisk
Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis)
Jupitrov tempelj je ogromen rimski tempelj, največji v rimskem svetu, ki je v kompleksu Baalbek v Heliopolis Syriaca (sodobni Libanon).
Poglej Baalbek in Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis)
Karun (jezero)
Jezero Karun (arabsko: بحيرة القرعون / ALA-LC: Buḥayrat al-Qara‘ūn) je umetno jezero ali rezervoar v južni regiji doline Beka v Libanonu.
Poglej Baalbek in Karun (jezero)
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Poglej Baalbek in Kizik
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Baalbek in Kolonada
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Baalbek in Korintski slog
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Baalbek in Libanon
Litani (reka)
Reka Litani Nahr al-Līṭānī, klasični Leontes (levji), je pomemben vodni vir v južnem Libanonu.
Poglej Baalbek in Litani (reka)
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Baalbek in Maroniti
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Baalbek in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Monolit
Monolit je geološka tvorba, sestavljena iz enega samega obsežnega kamna ali skale, kot so nekatere gore ali en velik kos skale postavljen kot spomenik ali stavba.
Poglej Baalbek in Monolit
Obleganje Konstantinopla (674–678)
Teodozijevo obzidje Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.
Poglej Baalbek in Obleganje Konstantinopla (674–678)
Qasr el Banat
Qasr el Banat je starodavni tempelj (verjetno rimski), 1,5 kilometra vzhodno od Chlife v okrožju Baalbek v guvernoratu Beqaa v mestu Qsarnaba (Libanon).
Poglej Baalbek in Qasr el Banat
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Baalbek in Rimski tempelj
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Baalbek in Saladin
Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu
To je seznam območij svetovne dediščine V Libanonu.
Poglej Baalbek in Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu
Templji v dolini Beka
Templji v dolini Beka so številna svetišča in rimski templji, ki so razpršeni po dolini Beka v Libanonu.
Poglej Baalbek in Templji v dolini Beka
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Baalbek in Venera (mitologija)
1245
1245 (MCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Baalbek in 1245