Kazalo
39 odnosi: Aleksander (bizantinski cesar), Aleksander Veliki, Apeninski polotok, Armenščina, Armenci, Arsakidi (Iran), İznik, Bari, Bizantinsko cesarstvo, Ciper, Efez, Evfrat, Grščina, Grki, Jadransko morje, Justinijan I., Kalabrija, Konstans II., Konstantinopel, Krum, Leon VI. Modri, Ludvik II. Italijanski, Makedonska dinastija, Mihael III. Pijanec, Odrin, Patriarh, Severna Makedonija, Seznam bizantinskih cesarjev, Sicilski emirat, Sirakuze, Slovani, Slovanski jeziki, Solidus, Sveto rimsko cesarstvo, Taranto, Trakija, 29. avgust, 811, 886.
- Bizantinski cesarji v 9. stoletju
- Makedonska dinastija
- Rojeni leta 811
- Umrli leta 886
Aleksander (bizantinski cesar)
Aleksander (grško Αλέξανδρος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal leta 912 in 913, * 870, † 6. junij 913.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Aleksander (bizantinski cesar)
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Aleksander Veliki
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Apeninski polotok
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Armenščina
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Armenci
Arsakidi (Iran)
Arsakidi so bili iranska vladarska dinastija partskega porekla.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Arsakidi (Iran)
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Bazilij I. Makedonec in İznik
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Bari
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Bizantinsko cesarstvo
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Ciper
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Efez
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Evfrat
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Grki
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Jadransko morje
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Bazilij I. Makedonec in Justinijan I.
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Kalabrija
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Konstans II.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Bazilij I. Makedonec in Konstantinopel
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Krum
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Leon VI. Modri
Ludvik II. Italijanski
Ludvikov nagrobnik Ludvik II.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Ludvik II. Italijanski
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Makedonska dinastija
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Mihael III. Pijanec
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Bazilij I. Makedonec in Odrin
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Patriarh
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Severna Makedonija
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Seznam bizantinskih cesarjev
Sicilski emirat
Sicilski emirat (arabko إمارة صقلية) je bil emirat na otoku Sicilija, ki je obstajal od leta 831 do leta 1072.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Sicilski emirat
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Sirakuze
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Bazilij I. Makedonec in Slovani
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Slovanski jeziki
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Solidus
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Sveto rimsko cesarstvo
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Taranto
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bazilij I. Makedonec in Trakija
29. avgust
29.
Poglej Bazilij I. Makedonec in 29. avgust
811
811 (DCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bazilij I. Makedonec in 811
886
886 (DCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bazilij I. Makedonec in 886