Bitola in Bitolski napis

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bitola in Bitolski napis

Bitola vs. Bitolski napis

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m. Mesto leži na stičišču jadranske, egejske in južno-srednjeevropske regije. Bitolski napis je srednjeveški bolgarski kamniti napis, napisan v starocerkvenoslovanskem jeziku v cirilici.

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Bazilij II. in Bitola · Bazilij II. in Bitolski napis · Poglej več »

Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Bitola in Cirilica · Bitolski napis in Cirilica · Poglej več »

Ivan Vladislav

Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti. Ivanu Vladimirju so zaradi posredovanja Samuelovega sina Gavrila Radomirja prizanesli. Ivan Vladimir je kljub temu leta 1015 ubil svojega rešitelja, oslepil njegovaga sinaZlatarski, str. 713 in si prilastil bolgarski prestol. Zaradi obupnega stanja v državi, ki je bilo posledica nekaj desetletij trajajoče vojne z Bizantinskim cesarstvom, je poskušal utrditi svoj položaj z mirovnimi pogajanji z bizantinskim cesarjem Bazilijem II.. Po propadu pogajanj je nadaljeval z odporom proti Bizantincem in jih poskušal odbiti, vendar mu to ni uspelo. Med svojo vladavino je poskušal okrepiti bolgarsko vojsko, obnovil mnogo trdnjav in celo krenil v protinapad, vendar je v bitki pri Draču leta 1018 padel. Po njegovi smrti so se njegova vdova carica Marija, bolgarski patriarh in večina plemičev vdali Baziliju II., ki je zatem zatrl še zadnje sledove bolgarskega upora. Prvo bolgarsko cesarstvo je bilo dokončno uničeno. Mnenja o Ivanu Vladislavu so kontroverzna, ker je po eni strani slovel kot neusmiljen morilec, po drugi strani pa kot junaški branilec svoje države. Njegovi potomci so postali bizantinski plemiči in dosegli najvišje položaje v bizantinski hierarhiji. Dve članici družine sta postali bizantinski cesarici, moški pa vojaški poveljniki in visoki državni uradniki. Naslednik Bolgarskega cesarstva je postal cesar Ivan II. Komnen.

Bitola in Ivan Vladislav · Bitolski napis in Ivan Vladislav · Poglej več »

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Bitola in Prvo bolgarsko cesarstvo · Bitolski napis in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »

Samuel Bolgarski

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.

Bitola in Samuel Bolgarski · Bitolski napis in Samuel Bolgarski · Poglej več »

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Bitola in Severna Makedonija · Bitolski napis in Severna Makedonija · Poglej več »

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Bitola in Stara cerkvena slovanščina · Bitolski napis in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »