Kazalo
15 odnosi: Bitola, Grčija, Horst (geologija), Krnica, Ledenik, Morena, Narodni park Pelister, Pelagonija, Pleistocen, Povodje, Prelom (geologija), Prespansko jezero, Rodopi, Severna Makedonija, Topografija.
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Baba (Makedonija) in Bitola
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Baba (Makedonija) in Grčija
Horst (geologija)
V fizični geografiji in geologiji je horst s prelomi omejen dvignjeni del Zemljine skorje.
Poglej Baba (Makedonija) in Horst (geologija)
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Baba (Makedonija) in Krnica
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Baba (Makedonija) in Ledenik
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Baba (Makedonija) in Morena
Narodni park Pelister
Narodni park Pelister je narodni park v občini Bitola v Severni Makedoniji.
Poglej Baba (Makedonija) in Narodni park Pelister
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Poglej Baba (Makedonija) in Pelagonija
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Baba (Makedonija) in Pleistocen
Povodje
Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.
Poglej Baba (Makedonija) in Povodje
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Baba (Makedonija) in Prelom (geologija)
Prespansko jezero
Satelitski posnetek območja. Prespansko (desno) in Ohridsko jezero (levo). Prespansko jezero leži v jugovzhodnem delu Evrope, na tromeji med Severno Makedonijo, Grčijo in Albanijo.
Poglej Baba (Makedonija) in Prespansko jezero
Rodopi
Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.
Poglej Baba (Makedonija) in Rodopi
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Baba (Makedonija) in Severna Makedonija
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.