Kazalo
33 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Bogumil Vošnjak, Centralizem, Hrvati, Ivan Hribar, Izvršilna oblast, Jugoslovanska muslimanska organizacija, Kralj, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana, Monarhija, Nikola Pašić, Parlament, Parlamentarni sistem, Praga, Regent, Samostojna kmetijska stranka, Slovenci, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Sodna oblast, Srbi, Unitarizem, Ustava, Ustavna monarhija, Verska svoboda, Vidov dan, Volilna pravica, Zakon, Zakonodajna oblast, Zveza komunistov Jugoslavije, 1921, 28. junij.
- 1921 v politiki
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Vidovdanska ustava in Aleksander I. Karadžordžević
Bogumil Vošnjak
Bogumil Vošnjak (tudi Bogomil Vošnjak), slovenski pravnik, politik in diplomat, * 9. september 1882, Celje, † 18. junij 1959, Washington, ZDA.
Poglej Vidovdanska ustava in Bogumil Vošnjak
Centralizem
Centralízem je državna ureditev, pri kateri je celotna država enotno vodena iz enega centra, ne glede na razlike posameznih pokrajin.
Poglej Vidovdanska ustava in Centralizem
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Vidovdanska ustava in Hrvati
Ivan Hribar
Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.
Poglej Vidovdanska ustava in Ivan Hribar
Izvršilna oblast
Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.
Poglej Vidovdanska ustava in Izvršilna oblast
Jugoslovanska muslimanska organizacija
Jugoslovanska muslimanska organizacija (JMO), ustanovljena leta 1919, je združevala največji del muslimanskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini.
Poglej Vidovdanska ustava in Jugoslovanska muslimanska organizacija
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Vidovdanska ustava in Kralj
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Vidovdanska ustava in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Vidovdanska ustava in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Vidovdanska ustava in Ljubljana
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Vidovdanska ustava in Monarhija
Nikola Pašić
Nikola Pašić, srbski politik, * 19. december, 1845, Zaječar, Srbija, † 10. december, 1926, Beograd, Kraljevina SHS.
Poglej Vidovdanska ustava in Nikola Pašić
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Vidovdanska ustava in Parlament
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Poglej Vidovdanska ustava in Parlamentarni sistem
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Vidovdanska ustava in Praga
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Vidovdanska ustava in Regent
Samostojna kmetijska stranka
Samostojna kmetijska stranka (SKS) je bila liberalna kmečka stranka.
Poglej Vidovdanska ustava in Samostojna kmetijska stranka
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vidovdanska ustava in Slovenci
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Poglej Vidovdanska ustava in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Sodna oblast
Sodna oblast je pravica do sojenja na podlagi veljavnih zakonov in ob upoštevanju predloženih dokazov.
Poglej Vidovdanska ustava in Sodna oblast
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Vidovdanska ustava in Srbi
Unitarizem
Unitarizem je poimenovanje za več političnih teorij, konceptov in politik, ki svetujejo ali uveljavljajo poenoten in centralističen sistem vladanja s skupnim ciljem ustvarjanja unitaristične države.
Poglej Vidovdanska ustava in Unitarizem
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Vidovdanska ustava in Ustava
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Vidovdanska ustava in Ustavna monarhija
Verska svoboda
Vérska svobôda ali svoboda verovanja je družbeno načelo.
Poglej Vidovdanska ustava in Verska svoboda
Vidov dan
Vidov dan ali dan svetega Vida je praznik, ki ga pravoslavna cerkev praznuje 28. junija.
Poglej Vidovdanska ustava in Vidov dan
Volilna pravica
Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.
Poglej Vidovdanska ustava in Volilna pravica
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Vidovdanska ustava in Zakon
Zakonodajna oblast
Zakonodajna oblast je pravica do izdajanja zakonov.
Poglej Vidovdanska ustava in Zakonodajna oblast
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Poglej Vidovdanska ustava in Zveza komunistov Jugoslavije
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vidovdanska ustava in 1921
28. junij
28.
Poglej Vidovdanska ustava in 28. junij