Podobnosti med Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska
Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska še 65 stvari v skupni (v Unijapedija): Alpe, Augsburški verski mir, Augsburg, Šmalkaldenska vojna, Bamberg, Bavarska, Brandenburg (volilna kneževina), Ferdinand I. Habsburški, Franki, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Goslar, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Investiturni boj, Karel IV. Luksemburški, Karel Martel, Karel Veliki, Köln, Konrad I. Nemški, Konrad III. Nemški, Koroška (vojvodina), Laba, Langobardi, Lombardija, Lotar Supplinburški, Ludvik IV. Wittelsbaški, ..., Ludvik Pobožni, Luteranstvo, Madžari, Maksimilijan I. Habsburški, Martin Luter, München, Münster, Nemčija, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Paderborn, Palatinat, Papež Gregor II., Papež Gregor VII., Papež Leon III., Pipin Mali, Plemenska vojvodina Saška, Praga, Regensburg, Ren, Rim, Rodbina Welf, Rudolf I. Habsburški, Rudolf II. Habsburški, Rudolf Rheinfeldški, Severno morje, Staufovci, Toskana, Tridesetletna vojna, Verdunska pogodba, Vestfalski mir, Volilni knez, Wittelsbachi, Zlata bula (1356). Razširi indeks (35 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Alpe in Sveto rimsko cesarstvo · Alpe in Vojvodina Bavarska ·
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Augsburški verski mir in Sveto rimsko cesarstvo · Augsburški verski mir in Vojvodina Bavarska ·
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Augsburg in Sveto rimsko cesarstvo · Augsburg in Vojvodina Bavarska ·
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Šmalkaldenska vojna in Sveto rimsko cesarstvo · Šmalkaldenska vojna in Vojvodina Bavarska ·
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Bamberg in Sveto rimsko cesarstvo · Bamberg in Vojvodina Bavarska ·
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Bavarska in Sveto rimsko cesarstvo · Bavarska in Vojvodina Bavarska ·
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Brandenburg (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo · Brandenburg (volilna kneževina) in Vojvodina Bavarska ·
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Ferdinand I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Ferdinand I. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Franki in Sveto rimsko cesarstvo · Franki in Vojvodina Bavarska ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Friderik I. Barbarossa in Sveto rimsko cesarstvo · Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Bavarska ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Sveto rimsko cesarstvo · Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Bavarska ·
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Goslar in Sveto rimsko cesarstvo · Goslar in Vojvodina Bavarska ·
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Henrik I. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik I. Nemški in Vojvodina Bavarska ·
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Henrik II. Sveti in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik II. Sveti in Vojvodina Bavarska ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik IV. Nemški in Vojvodina Bavarska ·
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Henrik Lev in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik Lev in Vojvodina Bavarska ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Henrik V. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik V. Nemški in Vojvodina Bavarska ·
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Investiturni boj in Sveto rimsko cesarstvo · Investiturni boj in Vojvodina Bavarska ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Karel IV. Luksemburški in Vojvodina Bavarska ·
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Karel Martel in Sveto rimsko cesarstvo · Karel Martel in Vojvodina Bavarska ·
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Karel Veliki in Sveto rimsko cesarstvo · Karel Veliki in Vojvodina Bavarska ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Köln in Sveto rimsko cesarstvo · Köln in Vojvodina Bavarska ·
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Konrad I. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Konrad I. Nemški in Vojvodina Bavarska ·
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Konrad III. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Konrad III. Nemški in Vojvodina Bavarska ·
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Koroška (vojvodina) in Sveto rimsko cesarstvo · Koroška (vojvodina) in Vojvodina Bavarska ·
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Laba in Sveto rimsko cesarstvo · Laba in Vojvodina Bavarska ·
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Langobardi in Sveto rimsko cesarstvo · Langobardi in Vojvodina Bavarska ·
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Lombardija in Sveto rimsko cesarstvo · Lombardija in Vojvodina Bavarska ·
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Lotar Supplinburški in Sveto rimsko cesarstvo · Lotar Supplinburški in Vojvodina Bavarska ·
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo · Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Bavarska ·
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Ludvik Pobožni in Sveto rimsko cesarstvo · Ludvik Pobožni in Vojvodina Bavarska ·
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Luteranstvo in Sveto rimsko cesarstvo · Luteranstvo in Vojvodina Bavarska ·
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Madžari in Sveto rimsko cesarstvo · Madžari in Vojvodina Bavarska ·
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Maksimilijan I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Maksimilijan I. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Martin Luter in Sveto rimsko cesarstvo · Martin Luter in Vojvodina Bavarska ·
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
München in Sveto rimsko cesarstvo · München in Vojvodina Bavarska ·
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Münster in Sveto rimsko cesarstvo · Münster in Vojvodina Bavarska ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Nemčija in Sveto rimsko cesarstvo · Nemčija in Vojvodina Bavarska ·
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Oton I. Veliki in Sveto rimsko cesarstvo · Oton I. Veliki in Vojvodina Bavarska ·
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Oton II. in Sveto rimsko cesarstvo · Oton II. in Vojvodina Bavarska ·
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Oton III. in Sveto rimsko cesarstvo · Oton III. in Vojvodina Bavarska ·
Paderborn
Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.
Paderborn in Sveto rimsko cesarstvo · Paderborn in Vojvodina Bavarska ·
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Palatinat in Sveto rimsko cesarstvo · Palatinat in Vojvodina Bavarska ·
Papež Gregor II.
Gregor II., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 669 Rim (Bizantinsko cesarstvo † 11. februar 731, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Papež Gregor II. in Sveto rimsko cesarstvo · Papež Gregor II. in Vojvodina Bavarska ·
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Papež Gregor VII. in Sveto rimsko cesarstvo · Papež Gregor VII. in Vojvodina Bavarska ·
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Papež Leon III. in Sveto rimsko cesarstvo · Papež Leon III. in Vojvodina Bavarska ·
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Pipin Mali in Sveto rimsko cesarstvo · Pipin Mali in Vojvodina Bavarska ·
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Plemenska vojvodina Saška in Sveto rimsko cesarstvo · Plemenska vojvodina Saška in Vojvodina Bavarska ·
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Praga in Sveto rimsko cesarstvo · Praga in Vojvodina Bavarska ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Regensburg in Sveto rimsko cesarstvo · Regensburg in Vojvodina Bavarska ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Ren in Sveto rimsko cesarstvo · Ren in Vojvodina Bavarska ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Rim in Sveto rimsko cesarstvo · Rim in Vojvodina Bavarska ·
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Rodbina Welf in Sveto rimsko cesarstvo · Rodbina Welf in Vojvodina Bavarska ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Rudolf I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Rudolf I. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Rudolf II. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Rudolf II. Habsburški in Vojvodina Bavarska ·
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Rudolf Rheinfeldški in Sveto rimsko cesarstvo · Rudolf Rheinfeldški in Vojvodina Bavarska ·
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Severno morje in Sveto rimsko cesarstvo · Severno morje in Vojvodina Bavarska ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Staufovci in Sveto rimsko cesarstvo · Staufovci in Vojvodina Bavarska ·
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Sveto rimsko cesarstvo in Toskana · Toskana in Vojvodina Bavarska ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Sveto rimsko cesarstvo in Tridesetletna vojna · Tridesetletna vojna in Vojvodina Bavarska ·
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Sveto rimsko cesarstvo in Verdunska pogodba · Verdunska pogodba in Vojvodina Bavarska ·
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Sveto rimsko cesarstvo in Vestfalski mir · Vestfalski mir in Vojvodina Bavarska ·
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Sveto rimsko cesarstvo in Volilni knez · Vojvodina Bavarska in Volilni knez ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Sveto rimsko cesarstvo in Wittelsbachi · Vojvodina Bavarska in Wittelsbachi ·
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Sveto rimsko cesarstvo in Zlata bula (1356) · Vojvodina Bavarska in Zlata bula (1356) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska
Primerjava med Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska
Sveto rimsko cesarstvo 325 odnose, medtem ko je Vojvodina Bavarska 176. Saj imajo skupno 65, indeks Jaccard je 12.97% = 65 / (325 + 176).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: