Kazalo
120 odnosi: Adalbert Praški, Albert Švedski, Albert Pruski, Amsterdam, Andrej II. Ogrski, Anglija, Šlezija, Švedska, Žolčni kamen, Øresund, Baltski jeziki, Baltsko morje, Bitka pri Grunvaldu, Boleslav I. Poljski, Boleslav IV. Kodravi, Bremen, Brestkujavski mir, Catania, Dobrinski red, Drugi torunjski mir, Estonščina, Estonija, Fevd, Flandrija, Friderik II. Hohenstaufen, Gdansk, Gotland, Gotthard Kettler, Grad Malbork, Habsburžani, Hamburg, Hansa, Harderwijk, Helmno, Henrik von Plauen, Hermann von Salza, Hohenzollerji, Jantar, Jatvingi, Kaliningrad, Kapitelj, Katolištvo, Kazimir III. Poljski, Kazimir IV. Poljski, Köln, Kölnska zveza, Königsberg, Kijevska Rusija, Konrad I. Mazovski, Konrad von Jungingen, ... Razširi indeks (70 več) »
Adalbert Praški
Sveti Adalbert Praški, tudi Vojteh Praški češki katoliški škof in svetnik, * 956, † 23. april 997.
Poglej Država Tevtonskega reda in Adalbert Praški
Albert Švedski
Kraljevi pečat Alberta Švedskega Albert Mecklenburški (nemško Albrecht, švedsko Albrekt av Mecklenburg) je bil od leta 1364 do 1389 kralj Švedske in od leta 1384 do 1412 vojvoda Mecklenburg-Schwerinski, * okoli 1338, Mecklenburg † 1. april 1412, Bad Doberan.
Poglej Država Tevtonskega reda in Albert Švedski
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Poglej Država Tevtonskega reda in Albert Pruski
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Država Tevtonskega reda in Amsterdam
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Država Tevtonskega reda in Andrej II. Ogrski
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Država Tevtonskega reda in Anglija
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Država Tevtonskega reda in Šlezija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Država Tevtonskega reda in Švedska
Žolčni kamen
Žolčni kamen je kamen, ki nastane v žolčniku iz sestavin žolča.
Poglej Država Tevtonskega reda in Žolčni kamen
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov.
Poglej Država Tevtonskega reda in Øresund
Baltski jeziki
Baltski jeziki so skupina indoevropskih jezikov, kamor spadajo litovski, latvijski in izumrli staropruski jezik.
Poglej Država Tevtonskega reda in Baltski jeziki
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Država Tevtonskega reda in Baltsko morje
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Poglej Država Tevtonskega reda in Bitka pri Grunvaldu
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Država Tevtonskega reda in Boleslav I. Poljski
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Poglej Država Tevtonskega reda in Boleslav IV. Kodravi
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Država Tevtonskega reda in Bremen
Brestkujavski mir
Brestkujavski mir (poljsko Pokój w Brześciu Kujawskim, litovsko Brastos taika, nemško Friede von Brest (1435) je mirovni sporazum, podpisan 31. decembra 1435 v Brestu Kujavskem, s katerim se je končala poljsko-tevtonska vojna 1431-1435. Sporazum je bil podpisan po porazu Livonskega reda v bitki z zavezniško poljsko-litovsko vojsko pri Wiłkomierzu.
Poglej Država Tevtonskega reda in Brestkujavski mir
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Poglej Država Tevtonskega reda in Catania
Dobrinski red
Grb Dobrinskega reda Dobrinski red (poljsko Zakon Dobrzyński, nemško Orden von Dobrin), znan tudi kot Dobrinski bratje (poljsko Bracia Dobrzyńscy) je bil vojaški red, ki so ga ustanovili v 13.
Poglej Država Tevtonskega reda in Dobrinski red
Drugi torunjski mir
Drugi torunjski mir (poljsko Inne Pokój toruński, nemško Zweiter Friede von Thorn) je bil mirovni sporazum, podpisan v hanzeatskem mestu Torunj 19.
Poglej Država Tevtonskega reda in Drugi torunjski mir
Estonščina
Estonščina je uralski jezik, ki je uradni jezik v baltski državi Estoniji in eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Država Tevtonskega reda in Estonščina
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Država Tevtonskega reda in Estonija
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Država Tevtonskega reda in Fevd
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Država Tevtonskega reda in Flandrija
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Država Tevtonskega reda in Friderik II. Hohenstaufen
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Država Tevtonskega reda in Gdansk
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Poglej Država Tevtonskega reda in Gotland
Gotthard Kettler
Gotthard Kettler je bil vojvoda Kurlandije, zadnji mojster Livonskega reda in zadnji vojvoda Kurlandije in Semigalije, * 2. februar 1517, Anröchte, Sveto rimsko cesarstvo † 17. maj 1587, Jelgava, Vojvodina Kurlandija in Semigalija.
Poglej Država Tevtonskega reda in Gotthard Kettler
Grad Malbork
| name.
Poglej Država Tevtonskega reda in Grad Malbork
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Država Tevtonskega reda in Habsburžani
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Država Tevtonskega reda in Hamburg
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Država Tevtonskega reda in Hansa
Harderwijk
''Nizozemski topografski zemljevid mesta Harderwijk (mesto), marec 2014'' Harderwijk (nizozemsko nizkosaška) je občina in mesto na Nizozemskem.
Poglej Država Tevtonskega reda in Harderwijk
Helmno
Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).
Poglej Država Tevtonskega reda in Helmno
Henrik von Plauen
Henrik von Plauen (nemško Heinrich) je bil od leta 1410 do 1413 27.
Poglej Država Tevtonskega reda in Henrik von Plauen
Hermann von Salza
Hermann von Salza je bil četrti veliki mojster tevtonskih vitezov, na položaju od leta 1201 do 1239, * okoli 1165, † 20. marec 1239.
Poglej Država Tevtonskega reda in Hermann von Salza
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Država Tevtonskega reda in Hohenzollerji
Jantar
Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.
Poglej Država Tevtonskega reda in Jantar
Jatvingi
Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.
Poglej Država Tevtonskega reda in Jatvingi
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kaliningrad
Kapitelj
Kapitelj (latinsko capitulum ali capitellum) je zbor kanonikov, eno od številnih teles duhovščine v katoliških, anglikanskih in nordijskih luteranskih cerkvah ali na njihovih srečanjih.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kapitelj
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Država Tevtonskega reda in Katolištvo
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kazimir III. Poljski
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kazimir IV. Poljski
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Država Tevtonskega reda in Köln
Kölnska zveza
Kölnska zveza (nemško Kölner Konföderation) je bila srednjeveška vojaška zveza proti Kraljevini Danski, ustanovjena na skupščini Hanzeatske zveze v Kölnu leta 1367.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kölnska zveza
Königsberg
Königsberg je lahko.
Poglej Država Tevtonskega reda in Königsberg
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kijevska Rusija
Konrad I. Mazovski
Konrad I. Mazovski (poljsko Konrad I mazowiecki) iz dinastije Pjastov je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda Mazovije in Kujavije in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda Poljske, * okoli 1187/1188, † 31. avgust 1247.
Poglej Država Tevtonskega reda in Konrad I. Mazovski
Konrad von Jungingen
Konrad V. von Jungingen je bil 25.
Poglej Država Tevtonskega reda in Konrad von Jungingen
Konrad von Wallenrode
Konrad von Wallenrode je bil 24.
Poglej Država Tevtonskega reda in Konrad von Wallenrode
Konrad Zöllner von Rothenstein
Konrad Zöllner von Rotenstein je bil 23.
Poglej Država Tevtonskega reda in Konrad Zöllner von Rothenstein
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Država Tevtonskega reda in Krakov
Kraljeva Prusija
Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kraljeva Prusija
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Država Tevtonskega reda in Križar
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Država Tevtonskega reda in Krona kraljevine Poljske
Kujavija
Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kujavija
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kumani
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Država Tevtonskega reda in Kurlandija
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Država Tevtonskega reda in Laba
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Država Tevtonskega reda in Latinščina
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Država Tevtonskega reda in Latvija
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Poglej Država Tevtonskega reda in Latvijščina
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Država Tevtonskega reda in Lübeck
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Država Tevtonskega reda in Litovščina
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Država Tevtonskega reda in Litva
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Država Tevtonskega reda in Livonija
Livonski bratje meča
Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.
Poglej Država Tevtonskega reda in Livonski bratje meča
Livonski red
Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.
Poglej Država Tevtonskega reda in Livonski red
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Država Tevtonskega reda in Luteranstvo
Magdeburške pravice
Krakovski lokacijski privilegij, napisan v latinščini (1257). Fragment »Privilegija Mestu Polocku na Magdeburške pravice« (''Привиле Месту Полоцкому на право Магдебоское''«) (1498). Stara Magdeburška mestna hiša, 2012 Magdeburške pravice ali Magdeburški zakon je bil seznam mestnih privilegijev, ki ga je objavil sveti rimski cesar Oton I.
Poglej Država Tevtonskega reda in Magdeburške pravice
Malbork
Malbork (latinsko Mariaeburgum, Mariae castrum, Marianopolis, nemško Marienburg) je okrajno mesto ob reki Nogat v Pomorjanskem vojvodstvu.
Poglej Država Tevtonskega reda in Malbork
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Poglej Država Tevtonskega reda in Margareta I. Danska
Marka
Marka lahko pomeni.
Poglej Država Tevtonskega reda in Marka
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Država Tevtonskega reda in Martin Luter
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Država Tevtonskega reda in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Država Tevtonskega reda in Nemščina
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Država Tevtonskega reda in Novgorodska republika
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Država Tevtonskega reda in Odra
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Država Tevtonskega reda in Ogrska
Papež Honorij III.
Papež Honorij III., rojen kot Cencio Savelli, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 1148 Rim, † 18. marec 1227 Rim (Papeška država, Italija).
Poglej Država Tevtonskega reda in Papež Honorij III.
Pietati proximum
Pietati proximum (Slovensko Sosed pobožnosti), bolj znana kot Zlata bula iz Rietija, je bila bula papeža Gregorja IX., objavljena 3.
Poglej Država Tevtonskega reda in Pietati proximum
Podlaško vojvodstvo
Podlaško vojvodstvo je enota upravne razdelitve Poljske, in sicer eno šesnajstih vojvodstev.
Poglej Država Tevtonskega reda in Podlaško vojvodstvo
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Država Tevtonskega reda in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Država Tevtonskega reda in Poljska
Pomerelija
Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika.
Poglej Država Tevtonskega reda in Pomerelija
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Država Tevtonskega reda in Porenje
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Država Tevtonskega reda in Poznanj
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Država Tevtonskega reda in Prusija
Pruska zveza
Ustanovna listina Pruske zveze iz leta 1440 Pruska zveza (nemško Preußischer Bund, poljsko Związek Pruski) je bila organizacija, ki jo je 21.
Poglej Država Tevtonskega reda in Pruska zveza
Prvi torunjski mir
Prvi torunjski mir je mirovni sporazum, s katerem se je uradno končala poljsko-litovsko-tevtonska vojna med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na eni strani in Državo Tevtonskega reda na drugi.
Poglej Država Tevtonskega reda in Prvi torunjski mir
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Država Tevtonskega reda in Pskov
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Država Tevtonskega reda in Refektorij
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Država Tevtonskega reda in Reformacija
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Država Tevtonskega reda in Republika obeh narodov
Rihard II. Angleški
Rihard II. znan tudi kot Rihard Bordeauxski, je bil angleški kralj od leta 1377 do odstavitve leta 1399, * 6. januar 1367, † ok. 14. februar 1400.
Poglej Država Tevtonskega reda in Rihard II. Angleški
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Država Tevtonskega reda in Rusija
Samogitija
Samogitija ali Žemaitija (samogitsko Žemaitėjė, litovsko Žemaitija) je ena od petih damografskih regij Litve in v preteklosti ena od dveh glavnih upravnih enot Velike litovske kneževine.
Poglej Država Tevtonskega reda in Samogitija
Severne križarske vojne
Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.
Poglej Država Tevtonskega reda in Severne križarske vojne
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Država Tevtonskega reda in Sigismund I. Poljski
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Država Tevtonskega reda in Srednji vek
Stralsundski mir
Stralsundski sporazum, sklenjen 24.
Poglej Država Tevtonskega reda in Stralsundski mir
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Država Tevtonskega reda in Sveta dežela
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Država Tevtonskega reda in Sveta Marija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Država Tevtonskega reda in Sveto rimsko cesarstvo
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Poglej Država Tevtonskega reda in Terra Mariana
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Država Tevtonskega reda in Tevtonski viteški red
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
Poglej Država Tevtonskega reda in Torunj
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Država Tevtonskega reda in Transilvanija
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Država Tevtonskega reda in Trinajstletna vojna
Ulrich von Jungingen
Ulrich von Jungingen je bil 26.
Poglej Država Tevtonskega reda in Ulrich von Jungingen
Valdemar IV. Danski
Valdemar IV.
Poglej Država Tevtonskega reda in Valdemar IV. Danski
Varmija
Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.
Poglej Država Tevtonskega reda in Varmija
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Država Tevtonskega reda in Velika litovska kneževina
Viljem iz Modene
Viljem iz Modene, znan tudi kot Viljem Sambijski, Guglielmo de Chartreaux, Guglielmo de Savoy in Guillelmus, italijanski duhovnik in papeški diplomat, In: Salvador Miranda: The Cardinals of the Holy Roman Church.
Poglej Država Tevtonskega reda in Viljem iz Modene
Vladislav I. Poljski
Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.
Poglej Država Tevtonskega reda in Vladislav I. Poljski
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Država Tevtonskega reda in Vladislav II. Poljski
Winrich von Kniprode
Winrich von Kniprode je bil 22.
Poglej Država Tevtonskega reda in Winrich von Kniprode
Zlata bula iz Riminija
Zlata bula iz Riminija je bil odlok cesarja Friderika II., objavljen v Riminiju marca 1226.
Poglej Država Tevtonskega reda in Zlata bula iz Riminija
Zuiderzee
Zuderzee Zuiderzee (nizozemsko: »Južno morje«) je bil plitek predel Severnega morja na severozahodu Nizozemske, ki se je raztezal okrog 100 km v notranjost dežele in je bil širok okrog 50 km.
Poglej Država Tevtonskega reda in Zuiderzee