Kazalo
33 odnosi: Andrej II. Ogrski, Bologna, Dobrinski red, Fevd, Friderik II. Hohenstaufen, Henrik I. Bradati, Hermann von Salza, Konrad I. Mazovski, Kumani, Lešek I. Beli, Livonski bratje meča, Magdeburg, Mantova, Mazovija, Palermo, Papež Aleksander IV., Papež Gregor IX., Papež Honorij III., Pietati proximum, Pjasti, Plock, Prusi, Prusija, Ravena, Rimini, Saška, Severne križarske vojne, Spoleto, Sveto rimsko cesarstvo, Tevtonski viteški red, Tir, Libanon, Transilvanija, Visla.
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Andrej II. Ogrski
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Bologna
Dobrinski red
Grb Dobrinskega reda Dobrinski red (poljsko Zakon Dobrzyński, nemško Orden von Dobrin), znan tudi kot Dobrinski bratje (poljsko Bracia Dobrzyńscy) je bil vojaški red, ki so ga ustanovili v 13.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Dobrinski red
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Fevd
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Zlata bula iz Riminija in Friderik II. Hohenstaufen
Henrik I. Bradati
Henrik I. Bradati (poljsko Henryk (Jędrzych) Brodaty, nemško Heinrich der Bärtige) je bil od leta 1201 vojvoda Šlezije s sedežem v Vroclavu in od leta 1232 do svoje smrti veliki vojvoda Poljske, * ok.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Henrik I. Bradati
Hermann von Salza
Hermann von Salza je bil četrti veliki mojster tevtonskih vitezov, na položaju od leta 1201 do 1239, * okoli 1165, † 20. marec 1239.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Hermann von Salza
Konrad I. Mazovski
Konrad I. Mazovski (poljsko Konrad I mazowiecki) iz dinastije Pjastov je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda Mazovije in Kujavije in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda Poljske, * okoli 1187/1188, † 31. avgust 1247.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Konrad I. Mazovski
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Kumani
Lešek I. Beli
Lešek I. Beli (poljsko Leszek Biały) je bil vojvoda Sandomierza in veliki vojvoda Poljske v letih 1194–1198, 1199, 1206–1210 in 1211–1227, * okoli 1184/1185, † 24. november 1227.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Lešek I. Beli
Livonski bratje meča
Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Livonski bratje meča
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Magdeburg
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Mantova
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Mazovija
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Palermo
Papež Aleksander IV.
Papež Aleksander IV., rojen kot Rinaldo dei Conti di Segni, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1199 Jenne (Lacij, Papeška država Sveto rimsko cesarstvo), † 25. maj 1261 Viterbo (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Papež Aleksander IV.
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Zlata bula iz Riminija in Papež Gregor IX.
Papež Honorij III.
Papež Honorij III., rojen kot Cencio Savelli, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 1148 Rim, † 18. marec 1227 Rim (Papeška država, Italija).
Poglej Zlata bula iz Riminija in Papež Honorij III.
Pietati proximum
Pietati proximum (Slovensko Sosed pobožnosti), bolj znana kot Zlata bula iz Rietija, je bila bula papeža Gregorja IX., objavljena 3.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Pietati proximum
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Pjasti
Plock
Plock (poljsko Płock) je zgodovinsko pomembno poljsko mesto ob reki Visli v Mazovskem vojvodstvu v osrednji Poljski.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Plock
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Prusi
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Prusija
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Ravena
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Rimini
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Saška
Severne križarske vojne
Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Severne križarske vojne
Spoleto
Spoleto je starodavno mesto v italijanski pokrajini Perugia v deželi Umbrija ob vznožju Apeninov oziroma ob vznožju Monteluca.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Spoleto
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Tevtonski viteški red
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Tir, Libanon
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Transilvanija
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Zlata bula iz Riminija in Visla