Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Država Tevtonskega reda in Prusija
Država Tevtonskega reda in Prusija še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrej II. Ogrski, Šlezija, Baltsko morje, Bitka pri Grunvaldu, Fevd, Friderik II. Hohenstaufen, Gdansk, Hamburg, Hansa, Hohenzollerji, Kaliningrad, Katolištvo, Kazimir IV. Poljski, Kraljeva Prusija, Laba, Latinščina, Livonija, Luteranstvo, Martin Luter, Nemčija, Nemščina, Odra, Poljska, Porenje, Poznanj, Prusija, Sigismund I. Poljski, Sveto rimsko cesarstvo, Tevtonski viteški red, Torunj, ..., Velika litovska kneževina. Razširi indeks (1 več) »
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Andrej II. Ogrski in Država Tevtonskega reda · Andrej II. Ogrski in Prusija ·
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Država Tevtonskega reda · Šlezija in Prusija ·
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Država Tevtonskega reda · Baltsko morje in Prusija ·
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Bitka pri Grunvaldu in Država Tevtonskega reda · Bitka pri Grunvaldu in Prusija ·
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Država Tevtonskega reda in Fevd · Fevd in Prusija ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Država Tevtonskega reda in Friderik II. Hohenstaufen · Friderik II. Hohenstaufen in Prusija ·
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Država Tevtonskega reda in Gdansk · Gdansk in Prusija ·
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Država Tevtonskega reda in Hamburg · Hamburg in Prusija ·
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Država Tevtonskega reda in Hansa · Hansa in Prusija ·
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Država Tevtonskega reda in Hohenzollerji · Hohenzollerji in Prusija ·
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Država Tevtonskega reda in Kaliningrad · Kaliningrad in Prusija ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Država Tevtonskega reda in Katolištvo · Katolištvo in Prusija ·
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Država Tevtonskega reda in Kazimir IV. Poljski · Kazimir IV. Poljski in Prusija ·
Kraljeva Prusija
Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.
Država Tevtonskega reda in Kraljeva Prusija · Kraljeva Prusija in Prusija ·
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Država Tevtonskega reda in Laba · Laba in Prusija ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Država Tevtonskega reda in Latinščina · Latinščina in Prusija ·
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Država Tevtonskega reda in Livonija · Livonija in Prusija ·
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Država Tevtonskega reda in Luteranstvo · Luteranstvo in Prusija ·
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Država Tevtonskega reda in Martin Luter · Martin Luter in Prusija ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Država Tevtonskega reda in Nemčija · Nemčija in Prusija ·
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Država Tevtonskega reda in Nemščina · Nemščina in Prusija ·
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Država Tevtonskega reda in Odra · Odra in Prusija ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Država Tevtonskega reda in Poljska · Poljska in Prusija ·
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Država Tevtonskega reda in Porenje · Porenje in Prusija ·
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Država Tevtonskega reda in Poznanj · Poznanj in Prusija ·
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Država Tevtonskega reda in Prusija · Prusija in Prusija ·
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Država Tevtonskega reda in Sigismund I. Poljski · Prusija in Sigismund I. Poljski ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Država Tevtonskega reda in Sveto rimsko cesarstvo · Prusija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Država Tevtonskega reda in Tevtonski viteški red · Prusija in Tevtonski viteški red ·
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine. Mestna univerza se imenuje po slovitem astronomu Nikolaju Koperniku, ki se je rodil v tem mestu. Najznamenitejše stavbe so mestna hiša (Ratusz), Artusov dvor, hiša Nikolaja Kopernika, planetarij (Planetarium) in poševni stolp. Poleg hiš v gotskem slogu pa so izredno lepa tudi številna mestna vrata. Ohranjene so tudi ruševine iz obdobja tevtonskih vitezov, ustanoviteljev Torunja. Od aprila 2006 je Torunj bratsko mesto Novega mesta v Sloveniji.
Država Tevtonskega reda in Torunj · Prusija in Torunj ·
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Država Tevtonskega reda in Velika litovska kneževina · Prusija in Velika litovska kneževina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Država Tevtonskega reda in Prusija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Država Tevtonskega reda in Prusija
Primerjava med Država Tevtonskega reda in Prusija
Država Tevtonskega reda 120 odnose, medtem ko je Prusija 141. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 11.88% = 31 / (120 + 141).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Država Tevtonskega reda in Prusija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
