Kazalo
34 odnosi: Aachen, Aachenska mestna hiša, Albert Veliki, Ametist, Avstrija, Biser, Cesarska zakladnica, Cirkon, Cloisonne, Dunaj, Frankfurtska stolnica, Frankovska, Grad Karlštejn, Granat, Hofburg, Karel Veliki, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Lošč, Lotarjev križ, Mitra (škofovska kapa), Nürnberg, Opal, Oton I. Veliki, Palatinat, Razodetje (Apokalipsa), Regalije, Relikviarij, Safir, Smaragd, Sveto rimsko cesarstvo, Velika Germanija, Vladarsko jabolko, Zlato.
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Aachen
Aachenska mestna hiša
Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Aachenska mestna hiša
Albert Veliki
Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Albert Veliki
Ametist
Ametist Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Ametist
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Avstrija
Biser
Pridobivanje biserov Biser je trd, okrogel predmet, ki nastane v lupini školjk (predvsem ostrig) in se uporablja za nakit.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Biser
Cesarska zakladnica
cesarske insignije v zakladnici Cesarska zakladnica,, v palači Hofburg na Dunaju hrani dragocenosti in zaklade tako posvetnega kot verskega značaja, zbrane v več kot tisočletju evropske zgodovine.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Cesarska zakladnica
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Cirkon
Cloisonne
Cloisonné (la cloison meja, pregrada; email cloisonné prekatni emajl) je starodavna tehnika okraševanja kovinskih predmetov.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Cloisonne
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Dunaj
Frankfurtska stolnica
Frankfurtska stolnica (nemško: Frankfurter Dom), uradno Stolnica svetega Jerneja (nemško: Kaiserdom Sankt Bartholomäus), je rimskokatoliška cerkev zgrajena v gotskem slogu in se nahaja v centru Franfurta v Nemčiji.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Frankfurtska stolnica
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Frankovska
Grad Karlštejn
Grad Karlštejn (češko hrad Karlštejn; nemško Burg Karlstein) je velik gotski grad, ki ga je leta 1348 dal zgraditi Karel IV., sveti rimski cesar in kralj Češke.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Grad Karlštejn
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Granat
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Hofburg
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Karel Veliki
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Konrad II. Nemški
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Konrad III. Nemški
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Lošč
Lotarjev križ
Lotarjev križ (nemško Lotharkreuz) je procesijski križ crux gemmata (križ z dragulji) iz približno leta 1000 našega štetja, čeprav je njegova osnova iz 14.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Lotarjev križ
Mitra (škofovska kapa)
Mitra siplex Mitra pretiosa Mitra auriphrygiata Mitra (grško μίτρα lat. mitra), je visoko, dvorogljato obredno pokrivalo, ki ga nosi papež, nosijo ga škofje in nekateri opati pri bogoslužju, kot znamenje svoje službe in oblasti.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Mitra (škofovska kapa)
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Nürnberg
Opal
Opal je poldragi kamen, amorfna oblika kremenice, ki vsebuje različne količine vode.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Opal
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Oton I. Veliki
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Palatinat
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Razodetje (Apokalipsa)
Regalije
Regalije je latinska beseda plurale tantum, ki ima različne pomene.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Regalije
Relikviarij
Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Relikviarij
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Safir
Smaragd
Smaragd (Be3Al2(SiO3)6) je drag kamen, zeleni različek berila.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Smaragd
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Sveto rimsko cesarstvo
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Velika Germanija
Vladarsko jabolko
Vladarsko jabolko svetih rimskih cesarjev (okoli 1612-1615) Vladarsko jabolko je krščansko znamenje oz.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Vladarsko jabolko
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Krona Svetega rimskega cesarstva in Zlato