Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Vasilij IV. Ruski

Index Vasilij IV. Ruski

Vasilij Ivanovič Šujski oziroma Vasilij IV.

Kazalo

  1. 44 odnosi: Aleksander Jaroslavič Nevski, Avtonomna republika Krim, Štefan Báthory, Benetke, Boris Godunov, Brjansk, Car, Carigrad, Donski kozaki, Fjodor I. Ruski, Hetman, Huzarji, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Kaluga, Karel IX. Švedski, Kazan, Lažni Dimitrij I., Mihael Ruski, Moskovska velika kneževina, Moskovski kremelj, Nižni Novgorod, Pskov, Republika obeh narodov, Romanovi, Rurikidi, Ruski imperij, Rusko carstvo, Sibirija, Sigismund III. Poljski, Smolensk, Tatari, Terra Mariana, Tula, Varšava, Vasilij III. Ivanovič, Veliki Novgorod, Vladimir, Rusija, Vladislav I. Poljski, Vladislav IV. Poljski, Vzhodna pravoslavna cerkev, 12. september, 1552, 1612, 22. september.

  2. Rojeni v 1550. letih
  3. Ruski carji
  4. Umrli leta 1612

Aleksander Jaroslavič Nevski

Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Aleksander Jaroslavič Nevski

Avtonomna republika Krim

Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).

Poglej Vasilij IV. Ruski in Avtonomna republika Krim

Štefan Báthory

Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Štefan Báthory

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Benetke

Boris Godunov

Boris Fjodorovič Godunov, ruski car, * 1551, † 23. april 1605, Moskva.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Boris Godunov

Brjansk

Brjansk (rusko: Брянск) je mesto v Rusiji, glavno mesto Brjanske oblasti.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Brjansk

Car

Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Car

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Carigrad

Donski kozaki

Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Donski kozaki

Fjodor I. Ruski

Fjodor Ivanovič ali Fjodor I. Ruski (rusko: Фёдор I Иванович), ruski car, * 31. maj 1557, Moskva, † 17. januar 1598, Moskva.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Fjodor I. Ruski

Hetman

Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Hetman

Huzarji

Pruski huzarji iz prve polovice 18. stoletja Huzar (izvirno madžarsko Huszar) je bil sprva pripadnik težke konjenice, ki je bila organizirana na Madžarskem v 15. stoletju in v sredini 16. stoletja v Nemčiji; v tem stoletju se je reorganizirala v lahko konjenico.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Huzarji

Ivan IV. Vasiljevič Grozni

Ivan IV.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Ivan IV. Vasiljevič Grozni

Kaluga

Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Kaluga

Karel IX. Švedski

Karel IX. (švedsko Karl IX) je bil od leta 1604 do svoje smrti leta 1611 kralj Švedske in Finske, * 4. oktober 1550, Stockholm, Švedska, † 30. oktober 1611, Nyköping, Švedska.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Karel IX. Švedski

Kazan

Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Kazan

Lažni Dimitrij I.

Dimitrij I., zgodovinsko znan kot Lažni Dimitrij I. je bil ruski car, ki je vladal od 10.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Lažni Dimitrij I.

Mihael Ruski

Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Mihael Ruski

Moskovska velika kneževina

''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Moskovska velika kneževina

Moskovski kremelj

Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Moskovski kremelj

Nižni Novgorod

Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Nižni Novgorod

Pskov

99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Pskov

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Republika obeh narodov

Romanovi

Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Romanovi

Rurikidi

Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Rurikidi

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Ruski imperij

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Rusko carstvo

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Sibirija

Sigismund III. Poljski

Sigismund III.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Sigismund III. Poljski

Smolensk

Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Smolensk

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Tatari

Terra Mariana

Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Terra Mariana

Tula

Tula (Тула) je največje in glavno mesto Tulske oblasti v Rusiji, 193 km južno od Moskve.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Tula

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Varšava

Vasilij III. Ivanovič

Vasilij III.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Vasilij III. Ivanovič

Veliki Novgorod

Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Veliki Novgorod

Vladimir, Rusija

Vladimir je mesto v Rusiji in glavno mesto Vladimirske oblasti.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Vladimir, Rusija

Vladislav I. Poljski

Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Vladislav I. Poljski

Vladislav IV. Poljski

Vladislav IV.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Vladislav IV. Poljski

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Vasilij IV. Ruski in Vzhodna pravoslavna cerkev

12. september

12.

Poglej Vasilij IV. Ruski in 12. september

1552

1552 (MDLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Vasilij IV. Ruski in 1552

1612

1612 (MDCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Vasilij IV. Ruski in 1612

22. september

22.

Poglej Vasilij IV. Ruski in 22. september

Glej tudi

Rojeni v 1550. letih

Ruski carji

Umrli leta 1612