Kazalo
129 odnosi: Aleksandrovski kremelj, Ana Jagelo, Aptronim, Astrahan, Astrahanski kanat, Štefan Báthory, Bahmut, Bitka na Nevi, Bizantinsko cesarstvo, Bolšoj teater, Bolgar (mesto), Boris Godunov, Car, Cēsis, Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva, Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva, Cerkev nadangela Mihaela, Moskva, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Danilov samostan, Dimitrij, Dmitro Višnevecki, Donski kozaki, Dorpatski sporazum, Estonija, Fasetna palača, Fjodor I. Ruski, Fjodor II. Godunov, Gazi II. Geraj, Gotthard Kettler, Grad Cēsis, Gustav Vasa, Hadžitarhan, Hilandar, Ilustrirana kronika Ivana Groznega, Ivan III. Vasiljevič, Jadegar Mohamed, Jam Zapoljski sporazum, Jamgurči Astrahanski, Jaroslavelj, Jasak, Josif Stalin, Kasimski kanat, Katja Kabanova, Kazan, Kazanski kanat, Kazanski kremelj, Klerikalizem, Kraljevina Livonija, Križ svete Evfrozine, ... Razširi indeks (79 več) »
Aleksandrovski kremelj
Aleksandrovski kremelj (rusko Александровский кремль, Aleksandrovskij kreml' ali Алекса́ндровская слобода́, Aleksándrovskaja slobodá) je bila stara ruska trdnjava v sedanjem Aleksandrovu, Vladimirska oblast, Ruska federacija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Aleksandrovski kremelj
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Ana Jagelo
Aptronim
Aptronim je ime, ki je zaradi različnih okoliščin posebej prikladno za nosilca imena.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Aptronim
Astrahan
Katedrala v Astrahanu 2007 Astrahan je rusko mesto, upravno središče Astrahanske oblasti.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Astrahan
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Astrahanski kanat
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Štefan Báthory
Bahmut
Bahmut (rusko in; 1924—2016, Artjomovsk in , Artemivsk) je mesto, ki se nahaja v Donbasu v Ukrajini.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Bahmut
Bitka na Nevi
Bitka na Nevi (Nevskaja bitva) med Novgorodsko republiko in Kraljevino Švedsko se je dogajala ob reki Nevi 15. julija 1240.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Bitka na Nevi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Bizantinsko cesarstvo
Bolšoj teater
Bolšoj teater (Veliko gledališče, uradno: Državni akademski Veliki teater Rusije, rusko Государственный академический Большой театр России) je gledališka, operna in baletna hiša v središču Moskve, Rusija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Bolšoj teater
Bolgar (mesto)
Bolgar (tatarska cirilica Болгар: Bolgar, tatarska latinica Bulgar, Bolgar in Bolğar, čuvaško Пăлхар), je bil od 7.-15.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Bolgar (mesto)
Boris Godunov
Boris Fjodorovič Godunov, ruski car, * 1551, † 23. april 1605, Moskva.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Boris Godunov
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Car
Cēsis
Cēsis (latvijska izgovorjava:, nemško Wenden, livonsko Venden, estonsko Võnnu, poljsko Kieś) je mesto v Latviji, v severnem delu višavja Vidzeme.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Cēsis
Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Kristusa Odrešenika (rusko Храм Христа́ Спасителя / transliteracija Hram Hrista Spasitelja) je cerkev (rusko sobor) v ruski prestolnici Moskvi.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev Marijinega oznanjenja (rusko: Благовещенский собор, ali Blagovešenski sobor) je ruska pravoslavna cerkev, posvečena Marijinemu oznanjenju.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja (rusko: Успенский Собор, ali Uspenski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev nadangela Mihaela (rusko Архангельский собор ali Arhangeliski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena nadangelu Mihaelu.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Danilov samostan
Danilov samostan (tudi samostan svetega Danila; rusko Данилов монастырь, Свято-Данилов монастырь) je obzidan samostan na desnem bregu reke Moskve v Moskvi.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Danilov samostan
Dimitrij
Dimitrij je moško osebno ime.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Dimitrij
Dmitro Višnevecki
Dmitro Ivanovič Višnevecki (ukrajinsko Дмитро Іванович Вишневе́цький, rusko Дмитрий Иванович Вишневе́цкий, poljsko Dymitr Wiśniowiecki) je bil hetman Zaporoških kozakov, * 1516, Višnivec, † 1563, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Dmitro Višnevecki
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Donski kozaki
Dorpatski sporazum
Dorpatski sporazum je bil sklenjen maja 1564 med livonsko vojno.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Dorpatski sporazum
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Estonija
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Fasetna palača
Fjodor I. Ruski
Fjodor Ivanovič ali Fjodor I. Ruski (rusko: Фёдор I Иванович), ruski car, * 31. maj 1557, Moskva, † 17. januar 1598, Moskva.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Fjodor I. Ruski
Fjodor II. Godunov
Fjodor II.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Fjodor II. Godunov
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Gazi II. Geraj
Gotthard Kettler
Gotthard Kettler je bil vojvoda Kurlandije, zadnji mojster Livonskega reda in zadnji vojvoda Kurlandije in Semigalije, * 2. februar 1517, Anröchte, Sveto rimsko cesarstvo † 17. maj 1587, Jelgava, Vojvodina Kurlandija in Semigalija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Gotthard Kettler
Grad Cēsis
Grad Cēsis je eden najbolj ikoničnih in najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Latviji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Grad Cēsis
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Gustav Vasa
Hadžitarhan
Hadžitarhan (tatarsko Xacitarxan, Hadžitarhan, rusko Хаджи-Тархан, Hadži-Tarhan), Haštar Han, Astarhan ali Astrahan, v perzijskih virih حاجیترخان, Haji-Tarkhan v ruskih virih Астрахань, Astrakhan, je bil srednjeveško mesto na desnem bregu Volge, približno 12 km od sodobnega Astrahana.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Hadžitarhan
Hilandar
Samostan Hilandar (srbsko Манастир Хиландар, Manastir Hilandar, grško, Moní Chilandaríou) je eden od dvajsetih pravoslavnih samostanov na gori Atos v Grčiji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Hilandar
Ilustrirana kronika Ivana Groznega
right Ilustrirana kronika Ivana Groznega (rusko Лицевой летописный свод) je največja zbirka zgodovinskih podatkov, ki so jo kdaj zbrali v srednjeveški Rusiji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Ilustrirana kronika Ivana Groznega
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Ivan III. Vasiljevič
Jadegar Mohamed
Jadegar Mohamed (tatarsko Yädegär Möxämmäd) je bil zadnji kan Kazanskega kanata, ki je vladal od marca do oktobra 1552, * 1522, Astrahanski kanat, † 1565, Carska Rusija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Jadegar Mohamed
Jam Zapoljski sporazum
Jam Zapoljski sporazum ali Jam Zapoljski mir sta 15. januarja 1582 sklenili poljsko-litovska Republika obeh narodov in Carska Rusija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Jam Zapoljski sporazum
Jamgurči Astrahanski
Jamgurči (tatarsko Yamğurçı, Jamgurči, rusko Ямгурчи, Jamgurči) je bil leta 1546-1547, 1549 in 1552-1554 kan Astrahanskega kanata, * ni znano, † 1555.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Jamgurči Astrahanski
Jaroslavelj
Jaroslavelj (Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Jaroslavelj
Jasak
Pobiranje jaska; ''Remezovski letopis'', eden od sibirskih letopisov Jasák (mongolsko засаг, zasag, tatarsko ясак, jasak, rusko яса́к, jasа́k) je turška beseda, ki pomeni davek.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Jasak
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Josif Stalin
Kasimski kanat
Kasimski kanat ali Kasimsko kraljestvo (tatarsko Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, rusko Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil tatarski kanat, ruski vazal, ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske Rjazanske oblasti s prestolnico Kasimov ob srednjem toku reke Oke.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kasimski kanat
Katja Kabanova
Katja Kabanova (češ. Káťa Kabanová) je opera v treh dejanjih (šestih slikah) češkega skladatelja Leoša Janačka.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Katja Kabanova
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kazan
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kazanski kanat
Kazanski kremelj
Kazanski kremelj (rusko Казанский Кремль, Kazanskij Kreml', tatarsko Казан кирмәне, Kazan kirmәne) je največja ruska zgodovinska citadela.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kazanski kremelj
Klerikalizem
Klerikalízem je težnja za uveljavitev klera (cerkvenih dostojanstvenikov) v družbenem in političnem življenju skupnosti izven področja verskega učenja.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Klerikalizem
Kraljevina Livonija
Kraljevina Livonija (rusko Ливонское королевство, Livonskoe korolestvo, nemško Königreich Livland, estonsko Liivimaa kuningriik, latvijsko Livonijas ķēniņvalsts) je bilo marionetno kraljestvo na ozemlju sedanje Estonije in Latvije, ki ga je med livonsko vojno (1558-1583) leta 1570 ustanovil ruski car Ivan Grozni.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kraljevina Livonija
Križ svete Evfrozine
Križ svete Evfrozine je bila spoštovana relikvija Ruske pravoslavne cerkve in Belorusije, ki jo je leta 1161 izdelal Lazar Bohša za red svete Evfrozine Polocke in se je izgubil med drugo svetovno vojno.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Križ svete Evfrozine
Krimski pohod na Moskvo (1571)
Krimski pohod na Moskvo, znan tudi kot moskovski požar, se je zgodil 24. maja 1571, ko sta vojski Krimskega kanata in Osmanskega cesarstva (8.000 krimskih Tatarov, 33.000 nerednih osmanskih vojakov in 7.000 janičarjev) pod poveljstvom krimskega kana Devleta I. Geraja zaobšla ruske obrambne utrdbe na reki Oki, prečkala reko Ugro in obkolila bok 60.000 glave ruske vojske.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Krimski pohod na Moskvo (1571)
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Kurlandija
Lažni Dimitrij I.
Dimitrij I., zgodovinsko znan kot Lažni Dimitrij I. je bil ruski car, ki je vladal od 10.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Lažni Dimitrij I.
Livonci
Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Livonci
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Livonska vojna
Magnus Livonski
Magnus Danski ali Magnus Holsteinski (dansko Magnus af Øsel, estonsko Magnus, latvijsko Magnuss, rusko Магнус, Magnus) je bil danski princ,Jaques, Tony (2007).
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Magnus Livonski
Marijci
Marijci (marijsko Марий-влак, Mari, rusko Mарийцы, Marijci) so ugro-finska etnična skupina, ki je tradicionalno živela ob reki Volgi in Kami, Rusija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Marijci
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Mehmed Paša Sokolović
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Mihael Ruski
Mihail Afanasjevič Bulgakov
Mihail Afanasjevič Bulgakov (rusko Михаи́л Афана́сьевич Булга́ков), ruski pisatelj, dramatik in prevajalec; * 15. maj 1891, Kijev, Ukrajina, 10. marec 1940, Moskva, Rusija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Mihail Afanasjevič Bulgakov
Mošeja Kul Šarif
Ivan Grozni Pogled na poslopje mošeje. Mošeja Kul Šarif se nahaja v Kazanskem kremlju, v ruski republiki Tatarstan.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Mošeja Kul Šarif
Monomahova kapa
Monomahova kapa, imenovana tudi Zlata kapa, je glavna relikvija ruskih velikih knezov in carjev.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Monomahova kapa
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Moskovska velika kneževina
Murom
Murom (rusko Му́ром, Múrom) je mesto v Rusiji, upravno središče okraja Murom, osrednje mesto Muromskega rajona v Vladimirski oblasti, v katerega sam ne spade.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Murom
Mustafa Ali
Mustafa Ali (tatarsko Mostafağali, Мостафагали, مصطفى علی, rusko Мустафа-Али, Mustafa-Ali) je bil leta 1574-1590 kan Kasimskega kanata, * neznano, † po 1590, verjetno okoli 1600.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Mustafa Ali
Nikonova kronika
Stran ''Nikonove kronike'' Nikonova kronika ali Patriarhova kronika (rusko Никоновская летопись, Патиаршья летопись) je obsežna zbirka in izdaja vzhodnoslovanskih kronik, ki so jo ustvarili na dvoru carja Ivana Groznega sredi 16.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Nikonova kronika
Novodevičji samostan
Novodevičji samostan, znan tudi pod imenom samostan Matere Božje-Smolenske (rusko Новодевичий монастырь – Novodévičij monastýr’, Богородице-Смоленский монастырь – Bogoródice-Smolénskij monastýr’), je verjetno najbolj znan moskovski samostan.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Novodevičji samostan
Obdobje težav
Sigismundu III. Vasa Obdobje težav (rusko Смутное время, Smutnoje vremja, poslovenjeno žalostni čas) ali smuta (rusko смута, smuta, dobesedno zadrega) je bilo obdobje politične krize v Ruskem carstvu, ki se je začelo s smrtjo zadnjega Rurikida, carja Fjodorja I. Ivanoviča leta 1589, in končalo leta 1613 s prihodom Mihaela I.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Obdobje težav
Obleganje Kazana
Obleganje Kazana je bila odločilna bitka v Rusko-Kazanskih vojnah.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Obleganje Kazana
Opričnina
Opričnina (rusko опри́чнина, opríčnina) je bila državna politika, ki jo je v letih 1565 do 1584 (uradno do 1572) izvajal ruski car Ivan IV. Grozni.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Opričnina
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Osmansko cesarstvo
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Paleologi
Papež Julij III.
Papež Julij III. (rojen kot Giovanni Maria Ciocchi del Monte), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 10. september 1487, Rim, † 23. marec 1555, Rim.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Papež Julij III.
Permski okraj
Permski okraj (Permskij kraj) je federalni subjekt Rusije (okraj), ki leži v vzhodni Evropi.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Permski okraj
Poljsko-ruska vojna (1605–1618)
Poljsko-moskovska vojna 1605–1618, znana tudi kot poljsko-moskovska vojna ali Dimitrijada, je bil spopad med Ruskim carstvom in poljsko-litovsko Republiko obeh narodov, kateri so se pridružili Zaporoški kozaki.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Poljsko-ruska vojna (1605–1618)
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Polock
Poročnik Kiže
Poróčnik Kižé je film leningrajskega režiserja Feinzimmerja iz leta 1933 po noveli Jurija Tinjanova, znan po glasbi, ki jo je kot svoj prvi poskus v tem žanru zložil sloviti Sergej Prokofjev.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Poročnik Kiže
Pozvolski sporazum
Pozvolski mirovni sporazum je bil sporazum o miru in zavezništvu, ki sta ga 5.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Pozvolski sporazum
Prokopij Petrovič Ljapunov
Prokopij Petrovič Ljapunov (rusko Прокопий Петрович Ляпунов) je bil prominenten ruski plemič (rusko dvorjan), domnevno iz rodbine Rurikidov, in vojvoda (vojaški poveljnik), ki je konec 1590.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Prokopij Petrovič Ljapunov
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Romanovi
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Rurikidi
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Ruska književnost
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Ruska pravoslavna cerkev
Ruska zasedba Sibirije
Rusko osvajanje Sibirije se je dogajalo v 16.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Ruska zasedba Sibirije
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Rusko carstvo
Rusko-krimske vojne
Sergej Vasiljevič Ivanov: ''Straža na meji Moskovske kneževine'' Rusko-krimske vojne so bile vojne med Ruskim carstvom in Tatari Krimskega kanata v 16.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Rusko-krimske vojne
Rusko-turška vojna (1568–1570)
Rusko-turška vojna je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom med letoma 1568 in 1570.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Rusko-turška vojna (1568–1570)
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Rutenija
Safa Geraj
Safa Geraj (tatarsko Safagäräy, krimsko tatarsko Safa Geray, iske imla صفا گرای) je bil trikrat kan Kazanskega kanata (1524-1531, 1535–1546, 1546-1549), * 1510, Bahčisaraj, † 1549, Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Safa Geraj
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Saraj (mesto)
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Selim II.
Seznam astrahanskih kanov
Kučuk Mohamed (vladal 1435 – 1459) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Seznam astrahanskih kanov
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam kazanskih kanov
Gijat-ud-din Kan je izkoristil težave v Zlati hordi in se v 1420.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Seznam kazanskih kanov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Seznam zgodovinskih vsebin
Simeon Bekbulatovič
Simeon Bekbulatovič (rusko Симеон Бекбулатович, Simeon Bekbulatovič), rojen kot Sain Bulat (rusko Саин-Булат, Sain-Bulat, tatarsko ساین بولاط), je bil ruski politik tatarskega porekla, ki je leta 1567—1573 vladal kot kan Kasimskega kanata, leta 1575—1576 kot marionetni veliki knez vseh Rusov in leta 1576-1585 kot veliki tverski knez, * neznano, † 5.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Simeon Bekbulatovič
Smolenski kremelj
Smolenski kremelj (rusko Смоленский кремль) je utrjen kompleks (kremelj), ki obdaja središče mesta Smolensk v zahodni Rusiji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Smolenski kremelj
Stolpi Moskovskega kremeljskega obzidja
Moskovsko kremeljsko obzidje je obrambni zid, ki obdaja Kremelj in je prepoznaven po značilnih cinah in stolpih.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Stolpi Moskovskega kremeljskega obzidja
Stroganovi
Stroganovi ali Strogonovi (rusko Стро́гановы, Стро́гоновы), so bili družina zelo uspešnih ruskih trgovcev, industrialcev, posestnikov in državnikov.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Stroganovi
Sujumbike
Sujumbike (nogajsko Суьйимбийке, tatarsko Сөембикә, rusko Сююмбике) je bila tatarska vladarica (tatarsko xanbikä), * okoli 1516, Nogajska horda, † 1557, Kasimov, Kasimski kanat.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Sujumbike
Sujumbikin stolp
Sujumbikin stolp Poševni Sujumbikin stolp (tatarsko Сөембикә манарасы, Söembikə manarası, rusko Ба́шня Сююмбикэ́, Bašnja Sujumbike) ali Kanova mošeja je verjetno najbolj znana in prepoznavna zgradba v Kazanu, Tatarstan, Rusija.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Sujumbikin stolp
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Tartu
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Tatarstan
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Tisočletje Rusije
Trojiški samostan sv. Sergija
Trojiška lavra sv.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Trojiški samostan sv. Sergija
Ufa
Ufa (baškirsko Өфө; latinizirano Öfö) je glavno in največje mesto Republike Baškortostan v Rusiji in z milijonom prebivalcev (po popisu leta 2010) in do 1,4 milijona prebivalcev v mestni aglomeraciji, enajsto največje rusko mesto.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Ufa
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Ulug Beg
Utamiš Geraj
Utamiš Geraj (tatarsko Ütämeşgäräy, rusko Утямыш-Гирей, Utjamiš-Girej) je bil od leta 1549 do 1551 kan Kazanskega kanata, * 1546, † 21. junij 1566, Moskva, Moskovska velika kneževina.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Utamiš Geraj
Vasilij III. Ivanovič
Vasilij III.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Vasilij III. Ivanovič
Vasilij IV. Ruski
Vasilij Ivanovič Šujski oziroma Vasilij IV.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Vasilij IV. Ruski
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Velika geografska odkritja
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Veliki Novgorod
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Volški Tatari
Vologda
Vologda (Во́логда) je mesto v Rusiji in glavno mesto Vologdske oblasti, ki leži na reki Vologdi v porečju Severne Dvine.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Vologda
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Zaporoška Seč
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Tatarstana je povezana z zgodovino Povolžja.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Zgodovina Tatarstana
Zilant
Zastava Kazana Zilant (tatarsko Zur jılan, rusko Зилант, Zilant) je mitološka pošast iz tatarskih legend in pripovedk, podobna ljubljanskemu zmaju.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in Zilant
15. oktober
15.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 15. oktober
1530
1530 (MDXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1530
1547
1547 (MDXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1547
1552
1552 (MDLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1552
1556
1556 (MDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1556
1565
1565 (MDLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1565
1572
1572 (MDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1572
1584
1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 1584
16. januar
16.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 16. januar
18. marec
18.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 18. marec
25. avgust
25.
Poglej Ivan IV. Vasiljevič Grozni in 25. avgust
Prav tako znan kot Ivan Grozni, Ivan IV., Ivan IV. (Rusija), Ivan IV. Grozni, Ivan IV. Ruski.