Kazalo
27 odnosi: Arabščina, Astrahan, Astrahanska oblast, Astrahanski kanat, Batu kan, Berke, Bosna in Hercegovina, Evropa, Hazari, Itil, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Kozaki, Krimski kanat, Mengli I. Geraj, Mongoli, Perzija, Perzijščina, Ruščina, Rusija, Sarajevo, Srednja Azija, Tatarščina, Timur Lenk, Ural (reka), Volga, Volgograd, Zlata horda.
- Naselja ob Volgi
- Zlata horda
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Saraj (mesto) in Arabščina
Astrahan
Katedrala v Astrahanu 2007 Astrahan je rusko mesto, upravno središče Astrahanske oblasti.
Poglej Saraj (mesto) in Astrahan
Astrahanska oblast
Astrahanska oblast je oblast v Rusiji v Južnem federalnem okrožju.
Poglej Saraj (mesto) in Astrahanska oblast
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Saraj (mesto) in Astrahanski kanat
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Saraj (mesto) in Batu kan
Berke
Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.
Poglej Saraj (mesto) in Berke
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Saraj (mesto) in Bosna in Hercegovina
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Saraj (mesto) in Evropa
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Saraj (mesto) in Hazari
Itil
Na sliki so prikazana glavne varjaške trgovske poti: volška trgovska pot (rdeča) in trgovska pot od Varjagov do Grkov (škrlatna). Druge trgovske poti od 8. do 11. stoletja so pobarvane oranžno. Itil je bil glavno trgovsko središče in križišče poti proti vzhodu in jugu.
Poglej Saraj (mesto) in Itil
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Saraj (mesto) in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Saraj (mesto) in Kozaki
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Saraj (mesto) in Krimski kanat
Mengli I. Geraj
Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.
Poglej Saraj (mesto) in Mengli I. Geraj
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Saraj (mesto) in Mongoli
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Saraj (mesto) in Perzija
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Saraj (mesto) in Perzijščina
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Saraj (mesto) in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Saraj (mesto) in Rusija
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Saraj (mesto) in Sarajevo
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Saraj (mesto) in Srednja Azija
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Saraj (mesto) in Tatarščina
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Saraj (mesto) in Timur Lenk
Ural (reka)
Ural (baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Saraj (mesto) in Ural (reka)
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Saraj (mesto) in Volga
Volgograd
Volgograd, zemljevid iz leta 1979, merilo 1: 1.000.000 Volgograd (do 1925 Caricin, 1925–1961 Stalingrad) je rusko mesto ob reki Volgi, upravno središče Volgograjske oblasti.
Poglej Saraj (mesto) in Volgograd
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Saraj (mesto) in Zlata horda