Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Donec

Index Donec

Severski Donec (ukrajinsko Сіверський Донець, Siverskyj Donec', rusko Северский Донец, Severskij Donec), običajno enostavno Donec, je reka v Vzhodnoevropskem nižavju.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 66 odnosi: Alpski svizec, Azovsko morje, Škrjanci, Štorklje, Žabe, Črno morje, Baker, Belgorod, Belorepec, Belouška, Bober, Breza, Cink, Divja svinja, Dneper, Don (reka), Donbas, Fenol, Hrast, Hudournik (ptič), Jelša, Kobranka, Kozaki, Krap, Krom, Krstače, Kumani, Kune, Labod grbec, Miš, Močvirska sklednica, Mongoli, Navadna krhlika, Navadni jelen, Netopirji, Paleolitik, Peter Veliki, Pižmovka, Planinski orel, Plazilci, Pobrežniki, Ponirki, Priba, Ptolemaj, Ribji orel, Ruščina, Rusija, Ruski imperij, Sajga, Sarmati, ... Razširi indeks (16 več) »

  2. Reke v Ukrajini

Alpski svizec

Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.

Poglej Donec in Alpski svizec

Azovsko morje

Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.

Poglej Donec in Azovsko morje

Škrjanci

Škrjanci (znanstveno ime Alaudidae) so družina ptičev pevcev, razširjena po vsej Evraziji, Afriki in Avstraliji, ena vrsta - Eremophila alpestris pa je uspešno poselila večji del Severne Amerike.

Poglej Donec in Škrjanci

Štorklje

Štorklje (znanstveno ime Ciconiidae) so veliki, dolgonogi, dolgovrati ptiči z dolgimi krepkimi kljuni.

Poglej Donec in Štorklje

Žabe

Rast in razvoj ''Anura'': Paglavec brez pljuč, b) z enim parom okončin, c) z dvema paroma okončin in še vedno z repom, d) mlada žaba z izginjajočim repom, e) žaba brez repa Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk.

Poglej Donec in Žabe

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Donec in Črno morje

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Donec in Baker

Belgorod

Belgorod (Белгород) je glavno in največje mesto Belgorodske oblasti v Rusiji, ki leži na reki Donec.

Poglej Donec in Belgorod

Belorepec

Belorèpec ali postójna (znanstveno ime Haliaeetus albicilla), tudi jezerski orel, je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Donec in Belorepec

Belouška

Belouška (znanstveno ime Natrix natrix) je nestrupena in človeku nenevarna evropska kača.

Poglej Donec in Belouška

Bober

Bobri (znanstveno ime Castor) je rod glodavcev s tremi znanimi vrstami.

Poglej Donec in Bober

Breza

Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.

Poglej Donec in Breza

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Poglej Donec in Cink

Divja svinja

Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.

Poglej Donec in Divja svinja

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Poglej Donec in Dneper

Don (reka)

Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.

Poglej Donec in Don (reka)

Donbas

UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.

Poglej Donec in Donbas

Fenol

Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.

Poglej Donec in Fenol

Hrast

Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.

Poglej Donec in Hrast

Hudournik (ptič)

Hudournik, tudi črni hudournik (znanstveno ime Apus apus), je lastovki podoben ptič iz družine hudournikov, ki gnezdi v večjem delu Evrazije in severni Afriki, pozimi pa se odseli v južno Afriko.

Poglej Donec in Hudournik (ptič)

Jelša

Jelša je lahko.

Poglej Donec in Jelša

Kobranka

Kobranka (znanstveno ime Natrix tessellata) po videzu, strupenosti in življenjskih navadah prav nič ne spominja na kobro.

Poglej Donec in Kobranka

Kozaki

Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.

Poglej Donec in Kozaki

Krap

Krap (znanstveno ime Cyprinus carpio) je sladkovodna riba, ki najpogosteje domuje v jezerih ter večjih, počasnih rekah Evrope in Azije.

Poglej Donec in Krap

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Poglej Donec in Krom

Krstače

Krstače so naselje v občini Bileća, Bosna in Hercegovina.

Poglej Donec in Krstače

Kumani

''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.

Poglej Donec in Kumani

Kune

Kune (znanstveno ime Mustelidae) so med družinami zveri najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina.

Poglej Donec in Kune

Labod grbec

Labod grbec (znanstveno ime Cygnus olor) je velik ptič iz rodu labodov.

Poglej Donec in Labod grbec

Miš

Miš v naravnem okolju Miš (znanstveno ime Mus) je majhen, pogosto škodljiv glodavec, z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki.

Poglej Donec in Miš

Močvirska sklednica

Močvirska sklednica (znanstveno ime Emys orbicularis) je želva iz družine sklednic (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah Južne in Srednje Evrope, Zahodne Azije ter Severne Afrike.

Poglej Donec in Močvirska sklednica

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Poglej Donec in Mongoli

Navadna krhlika (znanstveno ime Frangula alnus) je zelo razširjen grm ali nekaj metrov visoko drevo iz družine krhlikovk.

Poglej Donec in Navadna krhlika

Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.

Poglej Donec in Navadni jelen

Netopirji

Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.

Poglej Donec in Netopirji

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Donec in Paleolitik

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Poglej Donec in Peter Veliki

Pižmovka

Pižmovka ali arnelovka (znanstveno ime Ondatra zibethicus) je srednje velik glodavec (pripadnik reda Rodentia), ki živi na obvodnih območjih.

Poglej Donec in Pižmovka

Planinski orel

Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.

Poglej Donec in Planinski orel

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Donec in Plazilci

Pobrežniki

Pobréžniki (znanstveno ime Charadriiformes) so raznolik red drobnih do srednje velikih ptic.

Poglej Donec in Pobrežniki

Ponirki

Ponírki, tudi potápniki in potapljávci (znanstveno ime Podicipediformes), so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Podicipedidae.

Poglej Donec in Ponirki

Priba

Priba (znanstveno ime Vanellus vanellus) je ptič iz družine deževnikov, ki gnezdi v območjih Evrazije z zmernim podnebjem, izven obdobja gnezditve pa se odseli južneje, do Severne Afrike, Indije in delov Kitajske.

Poglej Donec in Priba

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Donec in Ptolemaj

Ribji orel

Ríbji ôrel (znanstveno ime Pandion haliaetus) je ptica, malo večja od kanje, iz reda ujed (Accipitriformes) in družine ribjih orlov (Pandionidae), ki ovsega le dve vrsti.

Poglej Donec in Ribji orel

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Donec in Ruščina

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Donec in Rusija

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Donec in Ruski imperij

Sajga

Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.

Poglej Donec in Sajga

Sarmati

Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.

Poglej Donec in Sarmati

Skiti

Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.

Poglej Donec in Skiti

Sokol selec

Sokol selec (znanstveno ime Falco peregrinus) je ptič iz družine sokolov.

Poglej Donec in Sokol selec

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Donec in Sovjetska zveza

Sraka

Sraka (znanstveno ime Pica pica) je ptič iz družine vranov, ki gnezdi po vsej Evropi, v večjem delu Azije in severozahodni Afriki.

Poglej Donec in Sraka

Srakoper

Srakoper (znanstveno ime Lanius) je največji rod ptičev iz družine srakoperjev (Laniidae).

Poglej Donec in Srakoper

Sršenar

Sršenar (znanstveno ime Pernis apivorus) je ujeda iz družine kraguljev.

Poglej Donec in Sršenar

Srednjerusko višavje

Srednjerusko višavje (tudi Srednje višavje in Vzhodnoevropsko višavje) je višavsko območje vzhodnoevropskega nižavja in je planota s povprečno višino 230–250 m. Najvišji vrh je izmerjen na 293 m. Jugovzhodni del višavja je znan kot Kalaško višavje.

Poglej Donec in Srednjerusko višavje

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Donec in Srednji vek

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Donec in Ukrajina

Ukrajinščina

Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.

Poglej Donec in Ukrajinščina

Velika podlasica

Velíka podlásica ali hermelín (znanstveno ime Mustela erminea) je zver iz družine kun, ki živi tudi v Sloveniji.

Poglej Donec in Velika podlasica

Vidra

Vidra (znanstveno ime Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki živi tudi na področju Slovenije.

Poglej Donec in Vidra

Vrane

Vrane so lahko.

Poglej Donec in Vrane

Vrba (drevo)

Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.

Poglej Donec in Vrba (drevo)

Vzhodnoevropsko nižavje

Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.

Poglej Donec in Vzhodnoevropsko nižavje

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Poglej Donec in Zlata horda

Glej tudi

Reke v Ukrajini

Prav tako znan kot Severski Donec.

, Skiti, Sokol selec, Sovjetska zveza, Sraka, Srakoper, Sršenar, Srednjerusko višavje, Srednji vek, Ukrajina, Ukrajinščina, Velika podlasica, Vidra, Vrane, Vrba (drevo), Vzhodnoevropsko nižavje, Zlata horda.