Kazalo
148 odnosi: Abdel Latif, Abdelkerim Astrahanski, Ahmed bin Kučuk, Ak Kubek, Astrahanski kanat, Avtonomna republika Krim, Šahgali, Šahin Geraj, Šejk Ahmed, Štefan III. Moldavski, Žitvanski mir, Čerkezi, Černigov, Bašibozuk, Bahčisaraj, Bahčisarajska palača, Bahčisarajski mirovni sporazum, Baltadži Mehmed Paša, Beograjski mir, Bitka pri Beresteczku, Bitka pri Petrovaradinu, Bogdan Hmelnicki, Bordžigini, Boris Godunov, Boris Petrovič Šeremetev, Cezar (naslov), Danilo Apostol, Danilov samostan, Devlet I. Geraj, Devlet II. Geraj, Dmitro Višnevecki, Dolga turška vojna, Donbas, Donski kozaki, Drugo obleganje Dunaja, Evlija Čelebi, Evrazijska stepa, Fetih I. Geraj, Gazi Husrev-beg, Gazi II. Geraj, Gediminas, Grigorij Potemkin, Hadži I. Geraj, Ibrahim Kazanski, Islam III. Geraj, Ivan III. Vasiljevič, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Ivan Vihovski, Jenikale, Jevpatorija, ... Razširi indeks (98 več) »
Abdel Latif
Abdel Latif, Abdul Latif ali Abd al Latif (tatarsko Ğäbdellatíf) je bil v letih 1496 do 1502 kan Kazanskega kanata, * okoli 1475, † 19. november 1517, Moskva, Rusko carstvo.
Poglej Krimski kanat in Abdel Latif
Abdelkerim Astrahanski
Abdelkerim Kan (tatarsko Ğabdelkərim, Gabdelkәrim, rusko Абдул-Керим, Abdul-Kerim) je bil od leta 1495 do 1515 kan Astrahanskega kanata, * ni znano, † 1520.
Poglej Krimski kanat in Abdelkerim Astrahanski
Ahmed bin Kučuk
Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.
Poglej Krimski kanat in Ahmed bin Kučuk
Ak Kubek
Ak Kubek ali Ak Kobek (tatarsko Aqkübek, Akkүbek) je bil leta 1532—1534 in 1545—1546 kan Astrahanskega kanata, * ni znano, † 1550.
Poglej Krimski kanat in Ak Kubek
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Krimski kanat in Astrahanski kanat
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Krimski kanat in Avtonomna republika Krim
Šahgali
Šahgali ali Šah Ali (tatarsko Şahğäli ali Şäyex Ğäli) je bil kan Kasimskega in Kazanskega kanata, * 1505, † 1567.
Poglej Krimski kanat in Šahgali
Šahin Geraj
Šahin Geraj (krimsko tararsko شاهين كراى, Şahin Geray, turško Şahin Giray) je bil zadnji kan Krimskega kanata, * 1745, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 1787, Rodos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Krimski kanat in Šahin Geraj
Šejk Ahmed
Šejk Ahmed je bil zadnji kan Velike horde, ostanka Zlate horde, * ni znano, † 1529.
Poglej Krimski kanat in Šejk Ahmed
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Krimski kanat in Štefan III. Moldavski
Žitvanski mir
Žitvanski mir je bil mirovni sporazum, s katerim se je 11.
Poglej Krimski kanat in Žitvanski mir
Čerkezi
Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.
Poglej Krimski kanat in Čerkezi
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Krimski kanat in Černigov
Bašibozuk
Bašibozuki (osmansko turško باشی بوزوق, başıbozuk, dobesedno poškodovana ali nora glava, približno tudi neurejena banda ali banda brez vodstva) so bili neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, zbrani v vojnem času.
Poglej Krimski kanat in Bašibozuk
Bahčisaraj
Bahčisaraj (ukrajinsko in rusko Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega bağça - vrt in saray - palača, krimsko tatarsko Bağçasaray, turško Bahçesaray, perzijsko باغچه سرای) je mesto na polotoku Krimu in upravno središče Bahčisarajskega rajona.
Poglej Krimski kanat in Bahčisaraj
Bahčisarajska palača
Kanova palača (turško Han Sarayı) ali Hansaray stoji v mestu Bahčisaraj na polotoku Krim.
Poglej Krimski kanat in Bahčisarajska palača
Bahčisarajski mirovni sporazum
Bahčisarajski mirovni sporazum (rusko Бахчисарайский мирный договор, Bahčisarajskij mirnij dogovor, turško Bahçesaray Antlaşması) je bil sporazum, s katerim se je končala rusko-turška vojna (1676-1681).
Poglej Krimski kanat in Bahčisarajski mirovni sporazum
Baltadži Mehmed Paša
Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Krimski kanat in Baltadži Mehmed Paša
Beograjski mir
Beograjski mir ali Beograjski sporazum je bil mirovni sporazum, ki sta ga 18. septembra 1739 v Beogradu podpisali Habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo.
Poglej Krimski kanat in Beograjski mir
Bitka pri Beresteczku
Bitka pri Beresteczku (Bitwa pod Beresteczkiem; Берестецька битва) leta 1651 je največja kopenska bitka v 17. stoletju, kjer je poljska vojska na čelu s kraljem Janom Kazimirom Waso premagala kozaško in tatarsko vojsko v treh dneh.
Poglej Krimski kanat in Bitka pri Beresteczku
Bitka pri Petrovaradinu
Bitka pri Petrovaradinu je bila prva velika zmaga habsburška vojske v avstrijsko-turški vojni (1716-1718) pri Petrovaradinu, zdaj delu Novega Sada, Srbija.
Poglej Krimski kanat in Bitka pri Petrovaradinu
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Krimski kanat in Bogdan Hmelnicki
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Krimski kanat in Bordžigini
Boris Godunov
Boris Fjodorovič Godunov, ruski car, * 1551, † 23. april 1605, Moskva.
Poglej Krimski kanat in Boris Godunov
Boris Petrovič Šeremetev
Boris Petrovič Šeremetev (rusko Бори́с Петро́вич Шереме́тев, Borís Petróvič Šeremétev) je bil ruski diplomat in med veliko severno vojno general feldmaršal, 5.
Poglej Krimski kanat in Boris Petrovič Šeremetev
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Krimski kanat in Cezar (naslov)
Danilo Apostol
Danilo Apostol (ukrajinsko Данило Апостол, Danilo Apostol, rusko Данила Апостол, Danila Apostol, rumunsko Dănilă Apostol) je bil od leta 1727 do 1734 hetman Zaporoške vojske, * 1654, Veliki Soročinci, Mirgorodski polk, Kozaški hetmanat † 1734, Veliki Soročinci, Mirgorodski polk, Kozaški hetmanat.
Poglej Krimski kanat in Danilo Apostol
Danilov samostan
Danilov samostan (tudi samostan svetega Danila; rusko Данилов монастырь, Свято-Данилов монастырь) je obzidan samostan na desnem bregu reke Moskve v Moskvi.
Poglej Krimski kanat in Danilov samostan
Devlet I. Geraj
Devlet I. Geraj (krimsko tatarsko I Devlet Geray, ۱دولت كراى ali Taht Alğan Devlet Geray, تخت آلغان دولت كراى, turško I. Devlet Giray, rusko Девлет I Герай, Devlet I Geraj, ukrajinsko Девлет I Ґерай, Devlet I. Geraj) je bil od leta 1551 do 1577 kan Krimskega kanata.
Poglej Krimski kanat in Devlet I. Geraj
Devlet II. Geraj
Devlet II.
Poglej Krimski kanat in Devlet II. Geraj
Dmitro Višnevecki
Dmitro Ivanovič Višnevecki (ukrajinsko Дмитро Іванович Вишневе́цький, rusko Дмитрий Иванович Вишневе́цкий, poljsko Dymitr Wiśniowiecki) je bil hetman Zaporoških kozakov, * 1516, Višnivec, † 1563, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Krimski kanat in Dmitro Višnevecki
Dolga turška vojna
Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva Kategorija:Vojne Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Krimski kanat in Dolga turška vojna
Donbas
UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.
Poglej Krimski kanat in Donbas
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Krimski kanat in Donski kozaki
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Krimski kanat in Drugo obleganje Dunaja
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Krimski kanat in Evlija Čelebi
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Krimski kanat in Evrazijska stepa
Fetih I. Geraj
Fetih I. Geraj (turško I. Fetih Giray) je leta 1596–1597 zelo malo časa vladal kot kan tatarskega Krimskega kanata, * okoli 1558, † 1597.
Poglej Krimski kanat in Fetih I. Geraj
Gazi Husrev-beg
Gazi Husrev-begovo turbe (desno) v Sarajevu Gazi Husrev-beg (osmansko turško غازى خسرو بك, Gāzī Ḫusrev Beğ, sodobno turško Gazi Hüsrev Bey) je bil v letih 1521–1525, 1526–1534 in 1536–1541 osmanski sandžak-beg (guverner) Bosne, * 1480, Serez, Osmansko cesarstvo, † 1541, Drobnjaci, Črna gora.
Poglej Krimski kanat in Gazi Husrev-beg
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Krimski kanat in Gazi II. Geraj
Gediminas
Gediminas (latinsko Gedeminne, Gedeminnus) je bil od leta 1315 ali 1316 do svoje smrti litovski velik knez.
Poglej Krimski kanat in Gediminas
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Krimski kanat in Grigorij Potemkin
Hadži I. Geraj
Hadži I. Geraj ali Melek Hadži Geraj (krimsko tatarsko بیر-حاجى كراى, Bır Hacı Geray, ملک خاجى كراى, Melek Hacı Geray, turško I. Hacı Giray, rusko Хаджи I Герай, Hadži I Geraj, ukrajinsko Хаджі I Ґерай, Hadži I Geraj) je bil ustanovitelj in prvi vladar Krimskega kanata, * 1397, † 1466.
Poglej Krimski kanat in Hadži I. Geraj
Ibrahim Kazanski
Ibrahim (tatarsko Ибраһим, İbrahim, arabsko ابراهیم) je bil od leta 1467 do svoje smrti kan Kazanskega kanata, * ni znano, † 1479, Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Krimski kanat in Ibrahim Kazanski
Islam III. Geraj
Islam III.
Poglej Krimski kanat in Islam III. Geraj
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Krimski kanat in Ivan III. Vasiljevič
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Krimski kanat in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan Vihovski
Ivan Vihovski (ukrajinsko Іван Виговський, Ivan Vigovskij, poljsko Iwan/Jan Wyhowski) je bil med rusko-poljsko vojno (1654–1667) od leta 1657 do 1659 hetman Zaporoških kozakov, * neznano, Vyhiv, Republika obeh narodov, † 16. marec 1664, Korsun-Ševčenkivski, Kozaški hetmanat.
Poglej Krimski kanat in Ivan Vihovski
Jenikale
Jenikale (ukrajinsko Єні-Кале, Jeni-Kale; rusko Еникале, Jenikale; turško Yenikale; krimskotatarsko Yeñi Qale, zapisano tudi kot Yenikale in Eni-Kale ter Yeni-Kaleh ali Yéni-Kaleb) je trdnjava na obali Kerškega preliva v mestu Kerč.
Poglej Krimski kanat in Jenikale
Jevpatorija
Jevpatorija (Євпаторія; Евпатория; Kezlev, Кезлев, Ευπατορία, Eupatoría) je ukrajinsko mesto regionalnega pomena na zahodnem Krimu severno od zaliva Kalamita.
Poglej Krimski kanat in Jevpatorija
Kalga
Kalga (krimsko tatarsko qalğa, ukrajinsko in rusko калга, turško kalgay) je bil drugi najvišji položaj v hierarhiji Krimskega kanata.
Poglej Krimski kanat in Kalga
Kalmiški kanat
Kalmiški kanat (kalmiško Хальмг хана улс, Halimg hana uls, rusko Калмыцкое ханство, Kalmickoe hanstvo) je bio ojratski mongolski kanat v Evrazijski stepi.
Poglej Krimski kanat in Kalmiški kanat
Kalmiki
Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.
Poglej Krimski kanat in Kalmiki
Kaluga
Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.
Poglej Krimski kanat in Kaluga
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Krimski kanat in Kazanski kanat
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Krimski kanat in Kneževina Moldavija
Kneževina Teodoro
Kneževina Teodoro (grško: Θεοδόρο) ali Gotija (grško: Γοτθία) je bila od 13.
Poglej Krimski kanat in Kneževina Teodoro
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Poglej Krimski kanat in Kozaški hetmanat
Krasnodarski okraj
Krasnodarski okraj (p) je federalni subjekt Rusije (okraj), ki leži v Severnokavkaški regiji v Južni Rusiji in je upravno del Južnega federalnega okrožja.
Poglej Krimski kanat in Krasnodarski okraj
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Krimski kanat in Krim (polotok)
Krimski Goti
Krimski Goti so bila skupina gotskih plemen, ki so po selitvi Gotov na zahod ostala na ozemlju okrog Črnega morja, predvsem na polotoku Krimu.
Poglej Krimski kanat in Krimski Goti
Krimski pohod na Moskvo (1571)
Krimski pohod na Moskvo, znan tudi kot moskovski požar, se je zgodil 24. maja 1571, ko sta vojski Krimskega kanata in Osmanskega cesarstva (8.000 krimskih Tatarov, 33.000 nerednih osmanskih vojakov in 7.000 janičarjev) pod poveljstvom krimskega kana Devleta I. Geraja zaobšla ruske obrambne utrdbe na reki Oki, prečkala reko Ugro in obkolila bok 60.000 glave ruske vojske.
Poglej Krimski kanat in Krimski pohod na Moskvo (1571)
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Krimski kanat in Krimski Tatari
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Krimski kanat in Kučukkajnarški mir
Lešek II. Črni
Lešek II.
Poglej Krimski kanat in Lešek II. Črni
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Krimski kanat in Livonska vojna
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Krimski kanat in Madžarska
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Krimski kanat in Mahmud I.
Mangup
Planota, na kateri je stala trdnjava Mangup Kneževina Teodoro v 13. stoletju Mangup ali Mangup kale (ukrajinsko: Мангуп, rusko: Мангуп, krimskotatarsko: Mangup) je zgodovinska trdnjava na Krimu, zgrajena na planoti kakšnih petnajst kilometrov vzhodno od Sevastopola, antičnega Kersonesa.
Poglej Krimski kanat in Mangup
Marijci
Marijci (marijsko Марий-влак, Mari, rusko Mарийцы, Marijci) so ugro-finska etnična skupina, ki je tradicionalno živela ob reki Volgi in Kami, Rusija.
Poglej Krimski kanat in Marijci
Mehmed I. Geraj
Mehmed I. Geraj (krimsko tatarsko ١ محمد كراى, I Mehmed Geray, turško I. Mehmed Giray, rusko Мехмед I Герай, Mehmed I Geraj, ukrajinsko Мехмед I Ґерай, Mehmed I Geraj), znan tudi kot Veliki, je bil od leta 1515 do 1523 kan Krimskega kanata, * 1465, † 1523, Astrahan.
Poglej Krimski kanat in Mehmed I. Geraj
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Krimski kanat in Mehmed II. Osvajalec
Mengli I. Geraj
Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.
Poglej Krimski kanat in Mengli I. Geraj
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Krimski kanat in Mihael VIII. Paleolog
Mirza
Mirza (iz perzijskega امير زاده, amir-zade, princ) je bil naslov, ki je bil v turških (tararskih) državah, na primer v Kazaškem, Kazanskem, Astrahanskem, Krimskem in Sibirskem kanatu in Nogajski hordi, rezerviran za visoko aristokracijo.
Poglej Krimski kanat in Mirza
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Krimski kanat in Mongolsko cesarstvo
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Krimski kanat in Moskovska velika kneževina
Murtaza
Murtaza (perzijsko مرتضی, Morteza) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde, * ni znano, † 1491.
Poglej Krimski kanat in Murtaza
Muzej poljske vojske
Muzej poljske vojske (poljsko Muzeum Wojska Polskiego) je muzej v Varšavi, ki dokumentira vojaške vidike poljske zgodovine.
Poglej Krimski kanat in Muzej poljske vojske
Nekrasovski kozaki
Nekrasovski kozaki, Nekrasovci izvirajo iz donskih kozakov, ki so po porazu v Bulavinovem uporu med leti 1707 in 1708 septembra 1708 pobegnili v Kuban pod vodstvom Ignata Nekrasova, od tod tudi njihovo ime.
Poglej Krimski kanat in Nekrasovski kozaki
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Krimski kanat in Nogajci
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Krimski kanat in Nova Rusija
Nur Devlet
Nur Devlet ibn Hadži Geraj (krimsko tatarsko in turško نور دولت, Nur Devlet, rusko in ukrajinsko Нур-Девлет, Nur Devlet) je bil drugi kan Krimskega kanata, ki je vladal v letih 1466–1467, 1467–1469 in 1475–1476.
Poglej Krimski kanat in Nur Devlet
Obdobje težav
Sigismundu III. Vasa Obdobje težav (rusko Смутное время, Smutnoje vremja, poslovenjeno žalostni čas) ali smuta (rusko смута, smuta, dobesedno zadrega) je bilo obdobje politične krize v Ruskem carstvu, ki se je začelo s smrtjo zadnjega Rurikida, carja Fjodorja I. Ivanoviča leta 1589, in končalo leta 1613 s prihodom Mihaela I.
Poglej Krimski kanat in Obdobje težav
Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Obleganje Kamjanca-Podolskega (poljsko Oblężenie Kamieńca Podolskiego, turško Kamaniçe kuşatması.
Poglej Krimski kanat in Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Krimski kanat in Odesa
Opričnina
Opričnina (rusko опри́чнина, opríčnina) je bila državna politika, ki jo je v letih 1565 do 1584 (uradno do 1572) izvajal ruski car Ivan IV. Grozni.
Poglej Krimski kanat in Opričnina
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Krimski kanat in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Krimski kanat in Osmansko cesarstvo
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Krimski kanat in Peter Veliki
Pilip Orlik
Pilip Stepanovič Orlik je bil staršina Zaporoških kozakov, hetman Ukrajine v izgnanstvu, diplomat, tajnik in zaupni sodelavec Ivana Mazepe in avtor prve ustave v Evropi, * 11. oktober 1672, Kosuta, Republika obeh narodov (zdaj Rajon Vilejka, Belorusija), † 26. maj 1742, Jassi, Kneževina Moldavija (zdaj Iaşi, Romunija).
Poglej Krimski kanat in Pilip Orlik
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Krimski kanat in Pontsko-kaspijska stepa
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Krimski kanat in Potop (zgodovina)
Priključitev Krima v Rusko carstvo
Ivana Ajvazovskega: ''Prihod Katarine II. v Feodosijo'' Rusko carstvo je na pripojilo ozemlje Krima, ki je bilo dotlej neodvisen Krimski kanat.
Poglej Krimski kanat in Priključitev Krima v Rusko carstvo
Prokopij Petrovič Ljapunov
Prokopij Petrovič Ljapunov (rusko Прокопий Петрович Ляпунов) je bil prominenten ruski plemič (rusko dvorjan), domnevno iz rodbine Rurikidov, in vojvoda (vojaški poveljnik), ki je konec 1590.
Poglej Krimski kanat in Prokopij Petrovič Ljapunov
Ruina (zgodovina Ukrajine)
Ruina (ruina) je zgodovinopisni naziv, ki je je uvedel kozaški kronist Samijlo Veličko (1670–1728) za politično stanje v Ukrajini v drugi polovici 17.
Poglej Krimski kanat in Ruina (zgodovina Ukrajine)
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Krimski kanat in Ruski imperij
Rusko-krimske vojne
Sergej Vasiljevič Ivanov: ''Straža na meji Moskovske kneževine'' Rusko-krimske vojne so bile vojne med Ruskim carstvom in Tatari Krimskega kanata v 16.
Poglej Krimski kanat in Rusko-krimske vojne
Rusko-turška vojna (1568–1570)
Rusko-turška vojna je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom med letoma 1568 in 1570.
Poglej Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1568–1570)
Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1676–1681) je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, ki jo je v drugi polovici 17.
Poglej Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope.
Poglej Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Poglej Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1735–1739)
Rusko-turška vojna 1735-1739 je bila vojna med Carsko Rusijo in Osmanskim cesarstvom, ki jo je sprožila osmanska vojna s Perzijo in stalni vpadi krimskih Tatarov na rusko ozemlje.
Poglej Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1735–1739)
Rusko-turška vojna (1787–1792)
Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).
Poglej Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1787–1792)
Sahib I. Geraj
Sahib I. Geraj (krimsko tatarsko ١ صاحب كراى, I Sahib Geray, tatarsko Säxip Gäräy, turško I. Sahib Giray, rusko Сахиб I Герай, Sahib I Geraj, ukrajinsko Сахіб I Ґерай, Sahib I Geraj) je bil od leta 1521 do 1524 kan Kazanskega kanata in od leta 1532 do 1551 kan Krimskega kanata, * 1501, † 1551.
Poglej Krimski kanat in Sahib I. Geraj
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Poglej Krimski kanat in Saraj (mesto)
Satilgan
Satilgan ibn Nur Devlet (tatarsko Satılğan, Satılgan, ساتيلغان) je bil sin kasimskega sultana Nur Devleta in po očetovi smrti od leta 1491 do 1506 vladar Kasimskega kanata, * ni znano, † okoli 1506.
Poglej Krimski kanat in Satilgan
Selim I. Geraj
Selim I. Geraj ali Selim Kan Geraj (krimsko tatarsko I Selim Geray, turško 1. Selim Giray) je bil med letoma 1671 in 1704 štirikrat kan Krimskega kanata, * 1631, † 22. december 1704, Bahčisaraj, Krimski kanat.
Poglej Krimski kanat in Selim I. Geraj
Seznam invazij in okupacij Ukrajine
Ozemlje današnje Ukrajine je bilo v svoji zgodovini večkrat napadeno ali okupirano.
Poglej Krimski kanat in Seznam invazij in okupacij Ukrajine
Seznam kanov Zlate horde
Seznam kanov Zlate horde vsebuje vse kane Bele, Modre, Zlate in Velike horde.
Poglej Krimski kanat in Seznam kanov Zlate horde
Seznam kazanskih kanov
Gijat-ud-din Kan je izkoristil težave v Zlati hordi in se v 1420.
Poglej Krimski kanat in Seznam kazanskih kanov
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Krimski kanat in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Krimski kanat in Sigismund I. Poljski
Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Silahdar Fındıklılı Mehmed Ağa je bil osmanski zgodovinar in pisatelj, ki je ustvarjal v vladavinah sultanov Mehmeda IV., Sulejmana II., Ahmeda II., Mustafe II. in Ahmeda III., * 7. december 1658, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † okoli 1726/1627,Türkal 2013, str.
Poglej Krimski kanat in Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Sporazum o večnem miru (1686)
Sporazum o večnem miru ali enostavno Večni mir (rusko Вечный мир, Večnij mir, poljsko Pokój wieczysty, tradicionalno Pokój Grzymułtowskiego, litovsko Amžinoji taika) je bil sporazum, sklenjen 6.
Poglej Krimski kanat in Sporazum o večnem miru (1686)
Stari Krim
Stari Krim (rusko Старый Крым, ukrajinsko Старий Крим, krimsko tatarsko Eski Qırım) je majhno zgodovinsko mesto na vzhodu zdaj spornega polotoka Krima, približno 25 km zahodno Feodozije.
Poglej Krimski kanat in Stari Krim
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Krimski kanat in Suženjstvo
Sudak
Sudak je mesto Republike Krim.
Poglej Krimski kanat in Sudak
Svjatogirska lavra
Svjatogirska lavra svetega vnebovzetja (ukrajinsko Свято-Успенська Святогірська лавра, Svjato-Uspenska Svjatogir'ska lavra; rusko Свято-Успенская Святогорская лавра, Svjato-Uspenskaja Svjatogorskaja lavra) je velik pravoslavni krščanski samostan na desnem bregu reke Severski Donec.
Poglej Krimski kanat in Svjatogirska lavra
Tmutarakan
Hermonasa in druge grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Tmutarakan (rusko: Тмутарака́нь) je nekdanje mesto na vzhodni obali Kerškega preliva, ki povezuje Črno in Azovsko morje.
Poglej Krimski kanat in Tmutarakan
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Krimski kanat in Trinajstletna vojna
Ulug Mohamed
Ulug Mohamed (urdujsko, perzijsko, arabsko ألوغ محمد, tatarsko Олуг Мөхәммәт, Olug Mөhәmmәt, rusko Улуг Мухаммед, Ulug Muhammed) je bil dvakrat kan Zlate horde in ustanovitelj Kazanskega kanata, * 1405, Zlata horda, † 1445, Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Krimski kanat in Ulug Mohamed
Uraz Mohamed
Uraz Mohamed (kazaško Ораз-Мұхаммед, Oraz-Muhammed, اوراز محمد, tatarsko Ураз-Мөхәммәт, Uraz- Мөhәmmәt) je bil od leta 1600 do 1610 kan Kasimskega kanata, * neznano, † 22. november 1610, Kaluga, Rusko carstvo.
Poglej Krimski kanat in Uraz Mohamed
Ustava Pilipa Orlika
Prva stran Benderske ustave; ta izvod, napisan v latinščini, ja napisal verjetno Pilip Orlik; izvirnik je shranjen v Nacionalnem arhivu Švedske Ustava Pilipa Orlika (ukrajinsko Конституція Пилипа Орлика, Konstitucija Pilipa Orlika) ali Sporazumi in ustavne pravice in svoboščine Zaporoške vojske (ukrajinsko Пакти і Конституції прав і вольностей Війська Запорозького, Pakti i Konstitucii Prav i Volnostei Vijska Zaporozkoho, latinsko Pacta et Constitutiones Legum Libertatumque Exercitus Zaporoviensis) je ustavni dokument iz leta 1710, ki ga je napisal hetman ukrajinskih kozakov Pilip Orlik.
Poglej Krimski kanat in Ustava Pilipa Orlika
Vasilij III. Ivanovič
Vasilij III.
Poglej Krimski kanat in Vasilij III. Ivanovič
Vasilij Vasiljevič Golicin
Vasilij Vasiljevič Golicin (rusko Василий Васильевич Голицын, Vasilij Vasiljevič Golicin) je bil ruski knez in državnik 17.
Poglej Krimski kanat in Vasilij Vasiljevič Golicin
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Krimski kanat in Velika horda
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Krimski kanat in Velika severna vojna
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Krimski kanat in Velika turška vojna
Vladislav IV. Poljski
Vladislav IV.
Poglej Krimski kanat in Vladislav IV. Poljski
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Krimski kanat in Volški Tatari
Voroncova palača (Alupka)
Voroncova palača (ukrajinsko Воронцовський палац; rusko Воронцо́вский дворе́ц) ali palača Alupka je zgodovinska palača ob vznožju Krimskega gorovja v bližini mesta Alupka na Krimu.
Poglej Krimski kanat in Voroncova palača (Alupka)
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Krimski kanat in Zaporoška Seč
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Krimski kanat in Zaporoški kozaki
Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Tatarstana je povezana z zgodovino Povolžja.
Poglej Krimski kanat in Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Krimski kanat in Zgodovina Ukrajine
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Krimski kanat in Zlata horda
10. julij
10.
Poglej Krimski kanat in 10. julij
1397
1397 (MCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Krimski kanat in 1397
1449
1449 (MCDXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Krimski kanat in 1449
1466
1466 (MCDLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Krimski kanat in 1466
1512
1512 (MDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Krimski kanat in 1512
1577
1577 (MDLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Krimski kanat in 1577
1604
1604 (MDCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Krimski kanat in 1604
1654
1654 (MDCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Krimski kanat in 1654
1745
1745 (MDCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Krimski kanat in 1745
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Krimski kanat in 1783
1787
1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Krimski kanat in 1787