Kazalo
46 odnosi: Adana, Anatolija, Astrahan, Astrahanska oblast, Astrahanski kanat, Avtonomna republika Krim, Şanlıurfa, Azovsko morje, Čečenija, Čerkezija, Črno morje, Bursa, Dagestan, Dneper, Dnester, Dobrudža, Donava, Feodozija, Gaziantep, Grigorij Potemkin, Irtiš, Islam, Kalmikija, Karačajevo - Čerkezija, Katarina Velika, Kavkaz, Kazahstan, Kerč, Krim (polotok), Krimski kanat, Krimski Tatari, Mongoli, Osmansko cesarstvo, Romunija, Ruščina, Rusi, Rusija, Sibirija, Slovani, Suvorov, Turčija, Turščina, Turki, Ukrajina, Volga, Zlata horda.
- Etnične skupnosti v Rusiji
Adana
Adana je peto največje mesto v Turčiji in središče province Adana.
Poglej Nogajci in Adana
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Nogajci in Anatolija
Astrahan
Katedrala v Astrahanu 2007 Astrahan je rusko mesto, upravno središče Astrahanske oblasti.
Poglej Nogajci in Astrahan
Astrahanska oblast
Astrahanska oblast je oblast v Rusiji v Južnem federalnem okrožju.
Poglej Nogajci in Astrahanska oblast
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Nogajci in Astrahanski kanat
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Nogajci in Avtonomna republika Krim
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Nogajci in Şanlıurfa
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Poglej Nogajci in Azovsko morje
Čečenija
Politična karta Čečenije na Kavkazu Čečenija (uradno Republika Čečenija,, čečensko Нохчийн Республика, Nohčijn Respublika; krajše rusko Чечня́, čečensko Нохчийчоь, Nohčijčo), je avtonomna in suverena republika, ki je v sestavu Ruske Federacije in leži na območju severnega Kavkaza.
Poglej Nogajci in Čečenija
Čerkezija
Karta Čerkezije iz leta 1840 Čerkezija na karti Kavkaza Čerkezija (rusko: Черкесия/Čerkesija, turško: Çerkesya) je pokrajina na zahodnem Kavkazu.
Poglej Nogajci in Čerkezija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Nogajci in Črno morje
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Nogajci in Bursa
Dagestan
Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Nogajci in Dagestan
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Nogajci in Dneper
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Nogajci in Dnester
Dobrudža
Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.
Poglej Nogajci in Dobrudža
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Nogajci in Donava
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Poglej Nogajci in Feodozija
Gaziantep
Gaziantep, predhodno in še vedno poluradno poimenovan Antep, je mesto v zahodnem delu turške regije Jugovzhodna Anatolija, približno 185 km vzhodno od Adane in 97 km severno od sirijskega Alepa.
Poglej Nogajci in Gaziantep
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Nogajci in Grigorij Potemkin
Irtiš
Porečje Irtiša Irtiš v sibirskem mestu Omsk. Irtiš (rusko Иртыш, kazaško Ertis / Эртiс, tatarsko İrteş / Иртеш) je reka v Aziji.
Poglej Nogajci in Irtiš
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Nogajci in Islam
Kalmikija
right Kalmikija (uradno Republika Kalmikija,, kalmiško Хальмг Таңһч, Halmg Tanhč) je avtonomna republika Ruske federacije v Južnem federalnem okrožju.
Poglej Nogajci in Kalmikija
Karačajevo - Čerkezija
Karačajevo - Čerkezija (uradno Karačajsko-čerkeška republika,, karačajsko Къарачай-Черкес Республика, Karačaj-Čerkes Respublika, čerkeško Къэрэшей-Шэрджэс Республикэ, Kerešej-Šerdžes Respublike) je avtonomna republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Nogajci in Karačajevo - Čerkezija
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Nogajci in Katarina Velika
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Nogajci in Kavkaz
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Nogajci in Kazahstan
Kerč
Kerč (Керчь, krimskotatarsko: Keriç, Керч, stara vzhodna slovanščina: Кърчевъ, starogrško: /Pantikapaion; Kerç) je mesto na polotoku Kerč v vzhodnem predelu Krimskega polotoka ob Kerškem prelivu pri vhodu v Azovsko morje.
Poglej Nogajci in Kerč
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Nogajci in Krim (polotok)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Nogajci in Krimski kanat
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Nogajci in Krimski Tatari
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Nogajci in Mongoli
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Nogajci in Osmansko cesarstvo
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Nogajci in Romunija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Nogajci in Ruščina
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Nogajci in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Nogajci in Rusija
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Nogajci in Sibirija
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Nogajci in Slovani
Suvorov
Suvorov ima več pomenov.
Poglej Nogajci in Suvorov
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Nogajci in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Nogajci in Turščina
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Nogajci in Turki
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Nogajci in Ukrajina
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Nogajci in Volga
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Nogajci in Zlata horda