Kazalo
13 odnosi: Švedska, Bremen-Verden, Friderik Viljem I. Pruski, Gregorijanski koledar, Hannover, Julijanski koledar, Karel XII. Švedski, Nemška zveza, Prusija, Szczecin, Tolar, Usedom, Velika severna vojna.
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Švedska
Bremen-Verden
Vojvodstvi Bremen in Verden Vojvodstvi Bremen (rumeno)-Verden (roza, desno spodaj) okoli 1655 Upravno združeni vojvodini Bremen in Verden sta oblikovali cesarsko ozemlje v trikotniku Elbe-Weser na območju današnjih okrožij Cuxhaven, Stade, Rotenburg (Wümme), Harburg, Osterholz, majhen del današnjega okrožja Heidekreis in Verden, na območju današnjega mesta Bremerhaven ter nekaterih območij, ki danes pripadajo mestoma Bremen in Hamburg.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Bremen-Verden
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Friderik Viljem I. Pruski
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Gregorijanski koledar
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Hannover
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Julijanski koledar
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Karel XII. Švedski
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Nemška zveza
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Prusija
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Szczecin
Tolar
Nemški in avstrijski tolarji ter kovanec za četrt dolarja Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Tolar
Usedom
Szczecinskega zaliva z otokoma Usedom in Wollin Usedom je otok v Baltskem morju.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Usedom
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Stockholmski mirovni sporazum in Velika severna vojna
Prav tako znan kot Stockholmski mir.