Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Zimska vojna

Index Zimska vojna

Zimska vojna (tudi sovjetsko-finska vojna) je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje.

58 odnosi: Adolf Hitler, Artilerija, Švedska, Carl Gustaf Emil Mannerheim, Divizija, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Finska, Helsinki, Josif Stalin, Jug, Kliment Jefremovič Vorošilov, Laponska vojna, Letalo, Mannerheimova linija, Maršal, Mesec, Molotovka, Moskva, Nadaljevalna vojna, Ostrostrelec, Pehota, Polotok, Prebivalstvo, Predsednik, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Republika Karelija, Rupnikova linija, Ruska državljanska vojna, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Sápmi, Semjon Konstantinovič Timošenko, Sever, Seznam vojn, Sibirija, Sovjetska zveza, Tank, Tretji rajh, Uniforma, Viborg, Vojaški čini, Vojak, Vojna, Vojna napoved, Vzhod, 1. februar, 12. marec, 13. marec, ..., 16. februar, 1939, 1940, 1941, 30. november, 5. januar, 5. marec, 7. januar. Razširi indeks (8 več) »

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Novo!!: Zimska vojna in Adolf Hitler · Poglej več »

Artilerija

Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.

Novo!!: Zimska vojna in Artilerija · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: Zimska vojna in Švedska · Poglej več »

Carl Gustaf Emil Mannerheim

Baron Carl Gustaf Emil von Mannerheim, finski maršal in politik, * 4. junij 1867, Askainen, † 27. januar 1951, Lozana, Švica.

Novo!!: Zimska vojna in Carl Gustaf Emil Mannerheim · Poglej več »

Divizija

Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.

Novo!!: Zimska vojna in Divizija · Poglej več »

Društvo narodov

Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.

Novo!!: Zimska vojna in Društvo narodov · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Zimska vojna in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Novo!!: Zimska vojna in Finska · Poglej več »

Helsinki

Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.

Novo!!: Zimska vojna in Helsinki · Poglej več »

Josif Stalin

Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Novo!!: Zimska vojna in Josif Stalin · Poglej več »

Jug

Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Zimska vojna in Jug · Poglej več »

Kliment Jefremovič Vorošilov

Gorki in Stalin leta 1931 Stalin (levo) in Vorošilov (desno) med pogovori leta 1935. Kliment Jefremovič Vorošilov (rusko Климе́нт Ефре́мович Вороши́лов), ruski boljševik, vojak, politik, maršal Sovjetske zveze in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 4. februar (23. januar, ruski koledar) 1881, vas Verhnjeje pri Jekaterinoslavu (danes Dnipro), Bahmutski okraj, Jekaterinoslavska gubernija, (tedaj Ruski imperij), danes Ukrajina, † 2. december 1969, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Novo!!: Zimska vojna in Kliment Jefremovič Vorošilov · Poglej več »

Laponska vojna

Laponska vojna je bil spopad med nemškimi enotami in finsko vojsko.

Novo!!: Zimska vojna in Laponska vojna · Poglej več »

Letalo

potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.

Novo!!: Zimska vojna in Letalo · Poglej več »

Mannerheimova linija

Mannerheimova linija (finsko: Mannerheim linja) je bila finska obrambna črta v Kareliji na meji med Finsko in Sovjetsko zvezo.

Novo!!: Zimska vojna in Mannerheimova linija · Poglej več »

Maršal

Maršal je izraz, ki se uporablja v več uradnih nazivih v različnih vejah družbe.

Novo!!: Zimska vojna in Maršal · Poglej več »

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Novo!!: Zimska vojna in Mesec · Poglej več »

Molotovka

Koktajl Molotova Koktajl Molotova (vojaški strokovni izraz zažigalna steklenica; tudi molotovka) je preprosto zažigalno orožje, ki je v množično rabo stopilo v 30. in 40. letih 20. stoletja.

Novo!!: Zimska vojna in Molotovka · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Novo!!: Zimska vojna in Moskva · Poglej več »

Nadaljevalna vojna

Nadaljevalna vojna je bil spopad med Finsko in nacistično Nemčijo na eni strani ter Sovjetsko zvezo (SZ) na drugi strani.

Novo!!: Zimska vojna in Nadaljevalna vojna · Poglej več »

Ostrostrelec

Ostrostrelec je pehotni vojak, ki je posebej izurjen v premikanju na bojišču in natančnem streljanju.

Novo!!: Zimska vojna in Ostrostrelec · Poglej več »

Pehota

Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.

Novo!!: Zimska vojna in Pehota · Poglej več »

Polotok

hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.

Novo!!: Zimska vojna in Polotok · Poglej več »

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Novo!!: Zimska vojna in Prebivalstvo · Poglej več »

Predsednik

Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.

Novo!!: Zimska vojna in Predsednik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Zimska vojna in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Novo!!: Zimska vojna in Rdeča armada · Poglej več »

Republika Karelija

Karelija (tudi Karjala, uradno Republika Karelija,,, Karjalan respubliekku) je avtonomna republika Ruske federacije v Severozahodnem zveznem okrožju.

Novo!!: Zimska vojna in Republika Karelija · Poglej več »

Rupnikova linija

Rupnikova linija ali Rupnikova črta je sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije pred drugo svetovno vojno kot obrambo pred italijanskim napadom.

Novo!!: Zimska vojna in Rupnikova linija · Poglej več »

Ruska državljanska vojna

avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Novo!!: Zimska vojna in Ruska državljanska vojna · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Novo!!: Zimska vojna in Ruski imperij · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Novo!!: Zimska vojna in Sankt Peterburg · Poglej več »

Sápmi

Sápmi je kulturna regija, ki jo tradicionalno naseljuje ljudstvo Sami.

Novo!!: Zimska vojna in Sápmi · Poglej več »

Semjon Konstantinovič Timošenko

Pojdi na navigacijoSkoči na iskanje Semion Konstantinovič Timošenko (rusko. Семён Константинович Тимошенко), ukr.

Novo!!: Zimska vojna in Semjon Konstantinovič Timošenko · Poglej več »

Sever

Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.

Novo!!: Zimska vojna in Sever · Poglej več »

Seznam vojn

Seznam vojn.

Novo!!: Zimska vojna in Seznam vojn · Poglej več »

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Novo!!: Zimska vojna in Sibirija · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Zimska vojna in Sovjetska zveza · Poglej več »

Tank

Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.

Novo!!: Zimska vojna in Tank · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Zimska vojna in Tretji rajh · Poglej več »

Uniforma

Uniforma je standardizirano oblačilo, ki ga nosijo pripadniki/člani neke organizacije med opravljanjem dela v le-tej organizaciji.

Novo!!: Zimska vojna in Uniforma · Poglej več »

Viborg

Viborg (Vyborg) je mesto v severozahodni Rusiji, ki se nahaja na obali Karelijske ožine.

Novo!!: Zimska vojna in Viborg · Poglej več »

Vojaški čini

Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.

Novo!!: Zimska vojna in Vojaški čini · Poglej več »

Vojak

Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.

Novo!!: Zimska vojna in Vojak · Poglej več »

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Novo!!: Zimska vojna in Vojna · Poglej več »

Vojna napoved

nacistični Nemčiji. Vojna napoved je formalno dejanje, s katerim ena država napove obstoječo ali bližajočo se vojno dejavnost proti drugi državi.

Novo!!: Zimska vojna in Vojna napoved · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Zimska vojna in Vzhod · Poglej več »

1. februar

1.

Novo!!: Zimska vojna in 1. februar · Poglej več »

12. marec

12.

Novo!!: Zimska vojna in 12. marec · Poglej več »

13. marec

13.

Novo!!: Zimska vojna in 13. marec · Poglej več »

16. februar

16.

Novo!!: Zimska vojna in 16. februar · Poglej več »

1939

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Zimska vojna in 1939 · Poglej več »

1940

1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Zimska vojna in 1940 · Poglej več »

1941

1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Zimska vojna in 1941 · Poglej več »

30. november

30.

Novo!!: Zimska vojna in 30. november · Poglej več »

5. januar

5.

Novo!!: Zimska vojna in 5. januar · Poglej več »

5. marec

5.

Novo!!: Zimska vojna in 5. marec · Poglej več »

7. januar

7.

Novo!!: Zimska vojna in 7. januar · Poglej več »

Preusmerja sem:

Sovjetsko-finska vojna.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »