Kazalo
47 odnosi: Augsburg, Švedska, Øresund, Baltsko morje, Bremen, Danska, Deželni stanovi, Februar, Fevd, Finska, Friderik I. Danski, Friderik III. Habsburški, Gdansk, Gotland, Hamburg, Hansa, Innsbruck, Ivan Danski, Jutlandija, Kalmar, Kalmarska unija, Karel Drzni, Katolištvo, København, Kiel, Lübeck, Milano, Norveška, Papeška bula, Piratstvo, Ren, Republika Nizozemska, Rim, Roskildska stolnica, Severno morje, Seznam švedskih kraljev, Seznam danskih monarhov, Seznam norveških kraljev, Stockholm, Sveto rimsko cesarstvo, Tevtonski viteški red, Trondheim, Uppsala, Valdemar II. Danski, 1426, 1481, 21. maj.
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Kristijan I. Danski in Augsburg
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Kristijan I. Danski in Švedska
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov.
Poglej Kristijan I. Danski in Øresund
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Kristijan I. Danski in Baltsko morje
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Kristijan I. Danski in Bremen
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Kristijan I. Danski in Danska
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Kristijan I. Danski in Deželni stanovi
Februar
Februar ali svečan je drugi mesec v gregorijanskem koledarju.
Poglej Kristijan I. Danski in Februar
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Kristijan I. Danski in Fevd
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Kristijan I. Danski in Finska
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Poglej Kristijan I. Danski in Friderik I. Danski
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Kristijan I. Danski in Friderik III. Habsburški
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Kristijan I. Danski in Gdansk
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Poglej Kristijan I. Danski in Gotland
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Kristijan I. Danski in Hamburg
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Kristijan I. Danski in Hansa
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Kristijan I. Danski in Innsbruck
Ivan Danski
| name.
Poglej Kristijan I. Danski in Ivan Danski
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Poglej Kristijan I. Danski in Jutlandija
Kalmar
Kalmar je mesto ob Baltiku na jugovzhodnem Švedskem.
Poglej Kristijan I. Danski in Kalmar
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Poglej Kristijan I. Danski in Kalmarska unija
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Kristijan I. Danski in Karel Drzni
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Kristijan I. Danski in Katolištvo
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Kristijan I. Danski in København
Kiel
Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.
Poglej Kristijan I. Danski in Kiel
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Kristijan I. Danski in Lübeck
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Kristijan I. Danski in Milano
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Kristijan I. Danski in Norveška
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Kristijan I. Danski in Papeška bula
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Kristijan I. Danski in Piratstvo
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Kristijan I. Danski in Ren
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Kristijan I. Danski in Republika Nizozemska
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Kristijan I. Danski in Rim
Roskildska stolnica
Roskildska stolnica (Roskilde Domkirke), v mestu Roskilde na otoku Zelandija (Sjælland) v vzhodni Danski, je stolnica luteranske Danske cerkve.
Poglej Kristijan I. Danski in Roskildska stolnica
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Kristijan I. Danski in Severno morje
Seznam švedskih kraljev
To je seznam švedskih kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na švedski prestol.
Poglej Kristijan I. Danski in Seznam švedskih kraljev
Seznam danskih monarhov
To je seznam danski kraljev, torej seznam kraljev in kraljic, ki so vladali Danski, skupaj z regenti Kalmarske unije.
Poglej Kristijan I. Danski in Seznam danskih monarhov
Seznam norveških kraljev
To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol.
Poglej Kristijan I. Danski in Seznam norveških kraljev
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Kristijan I. Danski in Stockholm
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Kristijan I. Danski in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Kristijan I. Danski in Tevtonski viteški red
Trondheim
Trondheim (po slovensko; urbano vzhodnonorveško; južni Sami Tråante), zgodovinsko Kaupangen, Nidaros in Trondhjem (lokalna izgovorjava), je mesto in občina v okrožju Trøndelag na Norveškem.
Poglej Kristijan I. Danski in Trondheim
Uppsala
Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Kristijan I. Danski in Uppsala
Valdemar II. Danski
Valdemar II.
Poglej Kristijan I. Danski in Valdemar II. Danski
1426
1426 (MCDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kristijan I. Danski in 1426
1481
1481 (MCDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kristijan I. Danski in 1481
21. maj
21.
Poglej Kristijan I. Danski in 21. maj
Prav tako znan kot Kristjan I. Danski.