Kazalo
29 odnosi: Algebra, Dvočlena operacija, Eksponentna funkcija, Enačba, Funkcija (matematika), Funkcija napake, Gottfried Wilhelm Leibniz, Joseph Liouville, Kompleksno število, Kompozitum funkcij, Konstanta, Korenjenje, Krožna funkcija, Logaritem, Matematična operacija, Matematika, Množica, Obseg (algebra), Odvod, Odvod produkta, Osnovni izrek algebre, Polinom, Potenciranje, Racionalna funkcija, Racionalno število, Realno število, Spremenljivka, Transcendentno število, Trigonometrična funkcija.
- Vrste funkcij
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Elementarna funkcija in Algebra
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Elementarna funkcija in Dvočlena operacija
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Elementarna funkcija in Eksponentna funkcija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Elementarna funkcija in Enačba
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Elementarna funkcija in Funkcija (matematika)
Funkcija napake
Graf funkcije napake na intervalu od -3 do 3 Funkcija napake (imenovana tudi funkcija Gaussove napake), ki jo pogosto označujemo z erf, je v matematiki kompleksna funkcija kompleksne spremenljivke, opredeljena kot: \mathrm(z).
Poglej Elementarna funkcija in Funkcija napake
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Elementarna funkcija in Gottfried Wilhelm Leibniz
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej Elementarna funkcija in Joseph Liouville
Kompleksno število
1.
Poglej Elementarna funkcija in Kompleksno število
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Poglej Elementarna funkcija in Kompozitum funkcij
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Elementarna funkcija in Konstanta
Korenjenje
Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje.(to je na primer koren iz 25 je 625) Korenjenje zapišemo s simbolom \sqrt (beri: N-ti koren iz A).
Poglej Elementarna funkcija in Korenjenje
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Poglej Elementarna funkcija in Krožna funkcija
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Elementarna funkcija in Logaritem
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Elementarna funkcija in Matematična operacija
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Elementarna funkcija in Matematika
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Elementarna funkcija in Množica
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Elementarna funkcija in Obseg (algebra)
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Elementarna funkcija in Odvod
Odvod produkta
Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.
Poglej Elementarna funkcija in Odvod produkta
Osnovni izrek algebre
Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.
Poglej Elementarna funkcija in Osnovni izrek algebre
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Elementarna funkcija in Polinom
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Elementarna funkcija in Potenciranje
Racionalna funkcija
Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.
Poglej Elementarna funkcija in Racionalna funkcija
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Elementarna funkcija in Racionalno število
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Elementarna funkcija in Realno število
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Poglej Elementarna funkcija in Spremenljivka
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Elementarna funkcija in Transcendentno število
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Elementarna funkcija in Trigonometrična funkcija