Kazalo
31 odnosi: Aritmetična funkcija, ArXiv, Carl Friedrich Gauss, Celi del, Celo število, Delitelj, Elipsoid, Godfrey Harold Hardy, Hiperbola, Kartezični koordinatni sistem, Koordinatno izhodišče, Krog, Kvadrat (geometrija), Matematični dokaz, Matematika, Napaka, Nerešeni matematični problemi, O notacija, Polmer, Problem, Ravnina, Razsežnost (vektorski prostor), Riemannova domneva, Springer Science+Business Media, Središče, Stožnica, Točka, Tuje število, Vrsta (matematika), Vsota, 0.
- Aritmetične funkcije
- Krog
- Nerešeni matematični problemi
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Gaussov problem o krogu in Aritmetična funkcija
ArXiv
arXiv je spletni arhiv elektronskih preprintov znanstvenih člankov s področja matematike, fizike, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, računalništva, kvantitativne biologije, statistike in kvantitativnega finančništva.
Poglej Gaussov problem o krogu in ArXiv
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Gaussov problem o krogu in Carl Friedrich Gauss
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Gaussov problem o krogu in Celi del
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Gaussov problem o krogu in Celo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Gaussov problem o krogu in Delitelj
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Gaussov problem o krogu in Elipsoid
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Gaussov problem o krogu in Godfrey Harold Hardy
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Gaussov problem o krogu in Hiperbola
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Gaussov problem o krogu in Kartezični koordinatni sistem
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Poglej Gaussov problem o krogu in Koordinatno izhodišče
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Gaussov problem o krogu in Krog
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Gaussov problem o krogu in Kvadrat (geometrija)
Matematični dokaz
language.
Poglej Gaussov problem o krogu in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Gaussov problem o krogu in Matematika
Napaka
Napáka je beseda, ki ima na različnih področjih različne pomene.
Poglej Gaussov problem o krogu in Napaka
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Gaussov problem o krogu in Nerešeni matematični problemi
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Poglej Gaussov problem o krogu in O notacija
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Gaussov problem o krogu in Polmer
Problem
Problém (starogrško πρόβλημα: próblēma) je nerešena naloga ali neželen položaj.
Poglej Gaussov problem o krogu in Problem
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Gaussov problem o krogu in Ravnina
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Gaussov problem o krogu in Razsežnost (vektorski prostor)
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Gaussov problem o krogu in Riemannova domneva
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Gaussov problem o krogu in Springer Science+Business Media
Središče
Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.
Poglej Gaussov problem o krogu in Središče
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Gaussov problem o krogu in Stožnica
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Gaussov problem o krogu in Točka
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Gaussov problem o krogu in Tuje število
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Gaussov problem o krogu in Vrsta (matematika)
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Gaussov problem o krogu in Vsota
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Gaussov problem o krogu in 0
Glej tudi
Aritmetične funkcije
Krog
Nerešeni matematični problemi
Prav tako znan kot Primitivni problem o krogu.