Kazalo
14 odnosi: Carl Friedrich Gauss, Cilindrični koordinatni sistem, Divergenca, Elektromagnetno valovanje, Faza, Gorišče, Jakost (fizika), Kartezični koordinatni sistem, Kolimacija, Kompleksno število, Laser, Valovna dolžina, Valovno čelo, Valovno število.
- Elektromagnetno valovanje
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Gaussov snop in Carl Friedrich Gauss
Cilindrični koordinatni sistem
Cilíndrični (tudi váljni, váljasti ali váljčni) koordinátni sistém je prostorski koordinatni sistem, ki ga dobimo tako, da polarni koordinatni sistem v ravnini dopolnimo s tretjo koordinato - višino nad (pod) osnovno ravnino.
Poglej Gaussov snop in Cilindrični koordinatni sistem
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Gaussov snop in Divergenca
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Gaussov snop in Elektromagnetno valovanje
Faza
Faza je lahko.
Poglej Gaussov snop in Faza
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Gaussov snop in Gorišče
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Gaussov snop in Jakost (fizika)
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Gaussov snop in Kartezični koordinatni sistem
Kolimacija
Neurejeni žarki (zgoraj), kolimirani žarki (spodnja slika, levi del) Kolimirana svetloba na desni strani Fresnelova leča, kolimirana svetloba na desni strani leče Kolimilirana svetloba je svetloba, pri kateri žarki potujejo vzporedno.
Poglej Gaussov snop in Kolimacija
Kompleksno število
1.
Poglej Gaussov snop in Kompleksno število
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Gaussov snop in Laser
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Gaussov snop in Valovna dolžina
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Poglej Gaussov snop in Valovno čelo
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Poglej Gaussov snop in Valovno število