Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Gaussova gravitacijska konstanta

Index Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

30 odnosi: Astronomska enota, Astronomska konstanta, Carl Friedrich Gauss, Dan, Dolžina, Efemeride, Efemeridni čas, Fizikalna konstanta, Gaussova konstanta, Gaussovo leto, Gibanje, Gravitacijska konstanta, Keplerjevi zakoni, Masa, Mednarodna astronomska zveza, Mednarodni sistem enot, Meritev, Os vrtenja, Osončje, Planet, Sekunda, Sidersko leto, Sončev dan, Sončeva masa, Sonce, Tir, Točnost in natančnost, Ura (naprava), Vrtilna doba, Zemeljsko površje.

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomska konstanta

Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Astronomska konstanta · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Dan · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Dolžina · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Efemeride · Poglej več »

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Efemeridni čas · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Fizikalna konstanta · Poglej več »

Gaussova konstanta

Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Gaussova konstanta · Poglej več »

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Gaussovo leto · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Gibanje · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Keplerjevi zakoni · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Masa · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Meritev · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Os vrtenja · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Osončje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Planet · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Sekunda · Poglej več »

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Sidersko leto · Poglej več »

Sončev dan

Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Sončev dan · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Sončeva masa · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Sonce · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Tir · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Točnost in natančnost · Poglej več »

Ura (naprava)

čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Ura (naprava) · Poglej več »

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Vrtilna doba · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Gaussova gravitacijska konstanta in Zemeljsko površje · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »