Kazalo
76 odnosi: Abamper, Abcoulomb, Abfarad, Abhenry, Abohm, Abvolt, Ampère, Barye, Bohrov magneton, Bohrov polmer, Boltzmannova konstanta, Carl Friedrich Gauss, Centimeter, Coulomb, Džul, Dina, Dolžina, Električna napetost, Električni naboj, Električni potencial, Električni tok, Električni upor, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna indukcija, Elektron, Energija, Enota atomske mase, Erg, Farad, Gaussov sistem enot, Gavs, Gram, Gravitacijska konstanta, Henry (enota), Hitrost, Hitrost svetlobe, Induktivnost, James Clerk Maxwell, Kapacitivnost, Kayser (enota), Kelvin, Kilogram, Konstanta fine strukture, Kvadratni meter, Lega, Magnetni moment, Magnetni pretok, Magnetno polje, Masa, ... Razširi indeks (26 več) »
- Enote sistema CGS
- Meroslovje
- Sistemi enot
Abamper
Abamper (oznaka aA) je osnovna enota za merjenje električnega toka v CGS sistemu enot.
Poglej Sistem enot CGS in Abamper
Abcoulomb
Abcoulomb (oznaka aC, tudi abC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot.
Poglej Sistem enot CGS in Abcoulomb
Abfarad
Abfarad (oznaka abF) ali absolutni farad je enota za merjenje kapacitivnosti v sistemu CGS.
Poglej Sistem enot CGS in Abfarad
Abhenry
Abhebry ali absolutni henry (oznaka abH) je enota v CGS sistemu za merjenje induktivnosti.
Poglej Sistem enot CGS in Abhenry
Abohm
Abom (oznaka abΩ) ali absolutni om je enota za merjenje električne upornosti v sistemu CGS (iz sistema enot EMU).
Poglej Sistem enot CGS in Abohm
Abvolt
Abvolt (oznaka abV) (tudi absolutni volt) je enota za merjenje električne napetosti in potenciala v sistemu CGS.
Poglej Sistem enot CGS in Abvolt
Ampère
Ampère je priimek več znanih osebnosti.
Poglej Sistem enot CGS in Ampère
Barye
Barye, tudi absolutni bar (oznaka Ba), je enota v sistemu CGS za merjenje tlaka.
Poglej Sistem enot CGS in Barye
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Sistem enot CGS in Bohrov magneton
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Sistem enot CGS in Bohrov polmer
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Sistem enot CGS in Boltzmannova konstanta
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Sistem enot CGS in Carl Friedrich Gauss
Centimeter
Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).
Poglej Sistem enot CGS in Centimeter
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Poglej Sistem enot CGS in Coulomb
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Sistem enot CGS in Džul
Dina
Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².
Poglej Sistem enot CGS in Dina
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Sistem enot CGS in Dolžina
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Sistem enot CGS in Električna napetost
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Sistem enot CGS in Električni naboj
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Sistem enot CGS in Električni potencial
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Sistem enot CGS in Električni tok
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Sistem enot CGS in Električni upor
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Sistem enot CGS in Električno polje
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Sistem enot CGS in Elektrika in magnetizem
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Poglej Sistem enot CGS in Elektromagnetna indukcija
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Sistem enot CGS in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Sistem enot CGS in Energija
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Sistem enot CGS in Enota atomske mase
Erg
Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.
Poglej Sistem enot CGS in Erg
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Poglej Sistem enot CGS in Farad
Gaussov sistem enot
Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.
Poglej Sistem enot CGS in Gaussov sistem enot
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Poglej Sistem enot CGS in Gavs
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Sistem enot CGS in Gram
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Sistem enot CGS in Gravitacijska konstanta
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Poglej Sistem enot CGS in Henry (enota)
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Sistem enot CGS in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Sistem enot CGS in Hitrost svetlobe
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Poglej Sistem enot CGS in Induktivnost
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Sistem enot CGS in James Clerk Maxwell
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Poglej Sistem enot CGS in Kapacitivnost
Kayser (enota)
Kayser (oznaka kayser, včasih tudi K) je zastarela enota za valovno število v sistemu enot CGS.
Poglej Sistem enot CGS in Kayser (enota)
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Sistem enot CGS in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Sistem enot CGS in Kilogram
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Sistem enot CGS in Konstanta fine strukture
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Sistem enot CGS in Kvadratni meter
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Sistem enot CGS in Lega
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Sistem enot CGS in Magnetni moment
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Poglej Sistem enot CGS in Magnetni pretok
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Sistem enot CGS in Magnetno polje
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Sistem enot CGS in Masa
Maxwell (enota)
Maksvel (oznaka Mw) je enota v CGS sistemu za merjenje magnetnega pretoka.
Poglej Sistem enot CGS in Maxwell (enota)
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Sistem enot CGS in Mednarodni sistem enot
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Sistem enot CGS in Mehanika
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Sistem enot CGS in Meter
Metrični sistem enot
ZDA).
Poglej Sistem enot CGS in Metrični sistem enot
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Sistem enot CGS in Moč
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Poglej Sistem enot CGS in Newton
Oersted
Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.
Poglej Sistem enot CGS in Oersted
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.
Poglej Sistem enot CGS in Om
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Sistem enot CGS in Osnovni naboj
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Poglej Sistem enot CGS in Paskal
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Sistem enot CGS in Planckova konstanta
Poise
Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.
Poglej Sistem enot CGS in Poise
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Sistem enot CGS in Sekunda
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Sistem enot CGS in Sila
Statcoulomb
Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).
Poglej Sistem enot CGS in Statcoulomb
Statvolt
Statvolt (oznaka statV) je enota za merjenje električne napetosti in potenciala v CGS in v Gaussovem sistemu enot.
Poglej Sistem enot CGS in Statvolt
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Sistem enot CGS in Tesla (enota)
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Sistem enot CGS in Tlak
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Sistem enot CGS in Vakuum
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Poglej Sistem enot CGS in Valovno število
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Sistem enot CGS in Vat
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Sistem enot CGS in Viskoznost
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Poglej Sistem enot CGS in Volt
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Poglej Sistem enot CGS in Weber (enota)
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Sistem enot CGS in William Thomson
Glej tudi
Enote sistema CGS
Meroslovje
Sistemi enot
Prav tako znan kot CGS sistem enot, Sistem cgs, Sistem enot centimeter-gram-sekunda.