Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Acetilen, Agregatno stanje, Amonijak, Argon, Butan (plin), Celzijeva temperaturna lestvica, Devterij, Dušik, Helij, Izotop, Kapljevina, Kelvin, Kisik, Kritična točka, Ksenon, Meritev, Molekula, Neon, Ogljikov dioksid, Parni tlak, Paskal, Plin, Ravnovesje, Snov, Temperatura, Tlak, Točka, Trdnina, Voda, Vodik.
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Novo!!: Trojna točka in Acetilen · Poglej več »
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Novo!!: Trojna točka in Agregatno stanje · Poglej več »
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Novo!!: Trojna točka in Amonijak · Poglej več »
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Novo!!: Trojna točka in Argon · Poglej več »
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Novo!!: Trojna točka in Butan (plin) · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: Trojna točka in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Novo!!: Trojna točka in Devterij · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Trojna točka in Dušik · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Trojna točka in Helij · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Trojna točka in Izotop · Poglej več »
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Novo!!: Trojna točka in Kapljevina · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Trojna točka in Kelvin · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Trojna točka in Kisik · Poglej več »
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Novo!!: Trojna točka in Kritična točka · Poglej več »
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Novo!!: Trojna točka in Ksenon · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Trojna točka in Meritev · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Trojna točka in Molekula · Poglej več »
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Novo!!: Trojna točka in Neon · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Trojna točka in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Novo!!: Trojna točka in Parni tlak · Poglej več »
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Novo!!: Trojna točka in Paskal · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Trojna točka in Plin · Poglej več »
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Novo!!: Trojna točka in Ravnovesje · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Trojna točka in Snov · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Trojna točka in Temperatura · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Trojna točka in Tlak · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Trojna točka in Točka · Poglej več »
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Novo!!: Trojna točka in Trdnina · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Trojna točka in Voda · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Trojna točka in Vodik · Poglej več »
