274 odnosi: A, Abamper, Abcoulomb, Abhenry, Absorpcijski koeficient, Admitanca, Akcija (fizika), Aktivnost, Alessandro Volta, Angstrem, Antične mezopotamske merske enote, Ar (enota), Astronomska enota, Atmosfera (enota), Ato, Atomska ura, Atomske enote, Avogadrova konstanta, Čas, Čevelj-lambert, Čevelj-sveča, Barometer, Bel (enota), Bohrov magneton, Boltzmannova konstanta, C, Centi, Centimeter, Cezij, Charles Augustin de Coulomb, Cinkov pirition, Coulomb, D, Džul, Džul na kilogramkelvin, Džul na mol, Debye (enota), Deci, Decibel, Decimeter, Deka, Delo (fizika), Difuzijska konstanta, Dina, Dolžina, Eksa, Ekvivalentna doza, Električna napetost, Električna prevodnost, Električni dipolni moment, ..., Električni naboj, Električni potencial, Električni pretok, Električni tok, Električni upor, Elektronvolt, Enačba stanja, Energijski tok, Entalpija, Eotvos (enota), Erg, F, Farad, Femto, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Fot, Fotometrija, Frekvenca, Gaussov sistem enot, Gaussova gravitacijska konstanta, Gavs, Generalna konferenca za uteži in mere, Geocentrični koordinatni čas, Georg Simon Ohm, Giga, Gigavatna ura, Gostota električnega toka, Gostota energijskega toka, Gostota magnetnega polja, Gostota masnega toka, Gostota naboja, Gostota svetlobnega toka, Gostota toplotnega toka, Gostota zraka, Gram, Grej, Hekto, Henry (enota), Impedanca, Imperialna enota, Indukcijska konstanta, Induktivnost, Influenčna konstanta, Isaac Newton, Izparilna toplota, Izpeljana enota SI, Jakost (fizika), Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, Jakost zvoka, Japonščina, Jedrski magneton, John Wilkins, Jokto, Jota (predpona), Julijansko leto, Jurij Vega, Kalifornij, Kalorija, Kandela na kvadratni meter, Kayser (enota), Kemijski potencial, Kilo, Kilogram, Kilogram na kubični meter, Kilometer, Kilometer na uro, Kilopond, Kilovatna ura, Konduktanca, Konjska moč, Konstanta, Kripton, Kubični meter, Kvadratna stopinja, Kvadratni decimeter, Kvadratni meter, Kvekto, Kveta, Kvintal, Lambert (enota), Liberija, Liga (merska enota), Liter, Luks, M, Magnetna napetost, Magnetni moment, Magnetni pretok, Magnezijev hidroksid, Masa, Masni pretok, Maxwellov napetostni tenzor, Mednarodna organizacija za standardizacijo, Mednarodni atomski čas, Mednarodni urad za uteži in mere, Mega, Meritev, Meroslovje, Merska enota, Meter, Meter na kvadratno sekundo, Meter na sekundo, Metilvijolično, Metrični sistem enot, Metrska konvencija, Mi (črka), Mikro, Mikrometer, Mili, Milimeter, Milimeter živega srebra, Moč, Molalna koncentracija, Molarna koncentracija, Molarna prostornina, Morska milja, Nano, Nanometer, Neper, Newton, Nihajni čas, Noks, Oersted, Om, Osnovna enota SI, Osvetljenost, Palec, Palec vode, Parni tlak, Paskal, Peta (predpona), Peter Joseph William Debye, Pierre-François-André Méchain, Piko, Pikometer, Planckov sistem enot, Planckova dolžina, Planckova konstanta, Ploščina, Poise, Površinska gostota naboja, Površinska napetost, Površinska težnost, Predpone SI, Prestopna sekunda, Pretvorba med enotami, Prostornina, Prostorninski pretok, Prostorski kot, Radian, Razpadna konstanta, Razpadni čas, Razpolovni čas, Reaktanca, Rona (predpona), Ronto, Sekunda, Sevalni tok, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Si, Sievert, Sila, Simens, Sistem, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sistem enot CGS, Sistem enot MKS, Sistem enot MKSA, Sistem geometriziranih enot, Sončeva masa, Sovjetska podmornica K-431, Specifična toplota, Specifična upornost, Standardizacija, Stare uteži in mere, Statcoulomb, Statvolt, Steradian, Stisljivost, Sublimacijska toplota, Sunek navora, Sunek sile, Susceptanca, Sverdrup, Svetilnost, Svetlobna energija, Svetlobni izkoristek, Svetlobni tok, T, Talbot (fotometrija), Talilna toplota, Teža, Težiščni koordinatni čas, Težnost, Tera, Tesla (enota), Tlak, Točnost in natančnost, Tona, Toničnost, Toplota, Toplotna kapaciteta, Toplotna prevodnost, Toplotni tok, Tor (enota), Tropsko leto, Unča, Vat na meterkelvin, Viskoznost, Vlažnost, Vladimir Semjonovič Gluhov, Volt, Von Klitzingova konstanta, Vrtilna količina, Weber (enota), Zemeljski čas, Zemljina masa, Zepto, Zeta, 10. december, 7. april. Razširi indeks (224 več) »
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in A · Poglej več »
Abamper
Abamper (oznaka aA) je osnovna enota za merjenje električnega toka v CGS sistemu enot.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Abamper · Poglej več »
Abcoulomb
Abcoulomb (oznaka aC, tudi abC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Abcoulomb · Poglej več »
Abhenry
Abhebry ali absolutni henry (oznaka abH) je enota v CGS sistemu za merjenje induktivnosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Abhenry · Poglej več »
Absorpcijski koeficient
Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Absorpcijski koeficient · Poglej več »
Admitanca
Admitánca (oznaka Y) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost impedance.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Admitanca · Poglej več »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Akcija (fizika) · Poglej več »
Aktivnost
Aktívnost (oznaka A) radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Aktivnost · Poglej več »
Alessandro Volta
Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Alessandro Volta · Poglej več »
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Angstrem · Poglej več »
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Antične mezopotamske merske enote · Poglej več »
Ar (enota)
Ár (znak a) je enota mere za površino v sistemu SI: 1 ar.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Ar (enota) · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Astronomska enota · Poglej več »
Atmosfera (enota)
Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Atmosfera (enota) · Poglej več »
Ato
Ato (okrajšava a) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-18.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Ato · Poglej več »
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Atomska ura · Poglej več »
Atomske enote
Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Atomske enote · Poglej več »
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Avogadrova konstanta · Poglej več »
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Čas · Poglej več »
Čevelj-lambert
Čevelj-lambert (''; oznaka fl ali fL)je enota za merjenje svetlosti v ameriškem merskem sistemu (ali angleške mere).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Čevelj-lambert · Poglej več »
Čevelj-sveča
Čevelj-sveča (oznaka fc ali tudi ft-c) je enota za merjenje osvetljenosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Čevelj-sveča · Poglej več »
Barometer
Živosrebrni '''barometer''': mere: 63×53×960 mm proizvajalec: A. Pichlers Witwe & Sohn, Dunaj nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Glava živosrebrnega barometera http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer: mere: 123,5×96,5×176 mm proizvajalec: neznan nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Barométer je fizikalna merilna priprava za merjenje zračnega tlaka.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Barometer · Poglej več »
Bel (enota)
Bel (oznaka B) je brezrazsežna enota za razmerje dveh vrednosti neke količine (npr. moči ali energije ali napetosti).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Bel (enota) · Poglej več »
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Bohrov magneton · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in C · Poglej več »
Centi
Centi (okrajšava c) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-2, 1/100, oziroma eno stotinko.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Centi · Poglej več »
Centimeter
Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Centimeter · Poglej več »
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Cezij · Poglej več »
Charles Augustin de Coulomb
sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Charles Augustin de Coulomb · Poglej več »
Cinkov pirition
Cinkov pirition je protiglivična in antibiotična učinkovina.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Cinkov pirition · Poglej več »
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Coulomb · Poglej več »
D
D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in D · Poglej več »
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Džul · Poglej več »
Džul na kilogramkelvin
Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Džul na kilogramkelvin · Poglej več »
Džul na mol
Džúl na mól (oznaka J/mol) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot, ki meri energijo, preračunano na množino snovi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Džul na mol · Poglej več »
Debye (enota)
Debye je enota za električni dipolni moment izven mednarodnega sistema enot, ki pa ponekod ostaja v rabi navajanja električnih dipolnih momentov molekul.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Debye (enota) · Poglej več »
Deci
Deci (okrajšava d) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-1, 1/10, oziroma eno desetinko.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Deci · Poglej več »
Decibel
Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Decibel · Poglej več »
Decimeter
Decimeter (označba dm) je izpeljana enota za merjenje dolžine, enaka eni desetinki metra (predpona »deci-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/10).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Decimeter · Poglej več »
Deka
Déka (okrajšava da) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 101 ali 10.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Deka · Poglej več »
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Delo (fizika) · Poglej več »
Difuzijska konstanta
Difuzíjska konstánta (oznaka D) je snovna konstanta, določena kot sorazmernostni faktor med gostoto snovnega toka in gradientom koncentracije v difuzijskem zakonu.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Difuzijska konstanta · Poglej več »
Dina
Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Dina · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Dolžina · Poglej več »
Eksa
Eksa (okrajšava E) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1018, trilijon.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Eksa · Poglej več »
Ekvivalentna doza
Ekvivalêntna dóza (oznaka H) je merilo za sevalno škodo, prizadeto tkivu zaradi posledice izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Ekvivalentna doza · Poglej več »
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Električna napetost · Poglej več »
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Električna prevodnost · Poglej več »
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Električni dipolni moment · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Električni naboj · Poglej več »
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Električni potencial · Poglej več »
Električni pretok
Eléktrični pretòk (oznaka Φe) je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Električni pretok · Poglej več »
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Električni tok · Poglej več »
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Električni upor · Poglej več »
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Elektronvolt · Poglej več »
Enačba stanja
Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Enačba stanja · Poglej več »
Energijski tok
Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Energijski tok · Poglej več »
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Entalpija · Poglej več »
Eotvos (enota)
Eotvos (včasih tudi eötvös, oznaka E) je zastarela enota za gradient težnega pospeška v vodoravni smeri v sistemu enot CGS.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Eotvos (enota) · Poglej več »
Erg
Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Erg · Poglej več »
F
F f F je sedma črka slovenske abecede.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in F · Poglej več »
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Farad · Poglej več »
Femto
Femto (okrajšava f) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-15.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Femto · Poglej več »
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Fizikalna količina · Poglej več »
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Fizikalna konstanta · Poglej več »
Fot
Fot (simbol ph) je stara enota za osvetljenost oz.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Fot · Poglej več »
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Fotometrija · Poglej več »
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Frekvenca · Poglej več »
Gaussov sistem enot
Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gaussov sistem enot · Poglej več »
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gavs · Poglej več »
Generalna konferenca za uteži in mere
Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Generalna konferenca za uteži in mere · Poglej več »
Geocentrični koordinatni čas
Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Geocentrični koordinatni čas · Poglej več »
Georg Simon Ohm
Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Georg Simon Ohm · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Giga · Poglej več »
Gigavatna ura
Gigavátna úra (oznaka GWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000.000.000 J. Ena gigavatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 GW v času 1 ure, torej 3600 s. Mednarodni sistem enot uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri prikazovanju proizvodnje energije večjih proizvajalcev gl.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gigavatna ura · Poglej več »
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gostota električnega toka · Poglej več »
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gostota energijskega toka · Poglej več »
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gostota magnetnega polja · Poglej več »
Gostota masnega toka
Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gostota masnega toka · Poglej več »
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gostota naboja · Poglej več »
Gostota svetlobnega toka
Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gostota svetlobnega toka · Poglej več »
Gostota toplotnega toka
Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gostota toplotnega toka · Poglej več »
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gostota zraka · Poglej več »
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Gram · Poglej več »
Grej
Grêj (tudi izvirno,; simbol Gy) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za absorbirano dozo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Grej · Poglej več »
Hekto
Hekto (okrajšava h) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 102 ali 100.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Hekto · Poglej več »
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Henry (enota) · Poglej več »
Impedanca
Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Impedanca · Poglej več »
Imperialna enota
Angliji. Imperiálne enôte oziroma anglosaški merski sistem je sistem merskih enot, ki se je uporabljal v Združenem kraljestvu in njegovih kolonijah ter v ZDA.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Imperialna enota · Poglej več »
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Indukcijska konstanta · Poglej več »
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Induktivnost · Poglej več »
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Influenčna konstanta · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Isaac Newton · Poglej več »
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Izparilna toplota · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Jakost (fizika) · Poglej več »
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Jakost električnega polja · Poglej več »
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Jakost magnetnega polja · Poglej več »
Jakost zvoka
Jákost zvóka je fizikalna količina, določena kot gostota energijskega toka zvočnega valovanja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Jakost zvoka · Poglej več »
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Japonščina · Poglej več »
Jedrski magneton
Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Jedrski magneton · Poglej več »
John Wilkins
John Wilkins, anglikanski duhovnik, filozof in pisatelj, ustanovitelj Kraljevega društva, Škof Chesterja od 1668 do smrti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in John Wilkins · Poglej več »
Jokto
Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Jokto · Poglej več »
Jota (predpona)
Jóta (okrajšava Y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1024 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Jota (predpona) · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Julijansko leto · Poglej več »
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Jurij Vega · Poglej več »
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kalifornij · Poglej več »
Kalorija
Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kalorija · Poglej več »
Kandela na kvadratni meter
Kandela na kvadratni meter (oznaka cd/m2) je SI enota za merjenje svetlosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kandela na kvadratni meter · Poglej več »
Kayser (enota)
Kayser (oznaka kayser, včasih tudi K) je zastarela enota za valovno število v sistemu enot CGS.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kayser (enota) · Poglej več »
Kemijski potencial
Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kemijski potencial · Poglej več »
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kilo · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kilogram · Poglej več »
Kilogram na kubični meter
Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kilogram na kubični meter · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kilometer · Poglej več »
Kilometer na uro
Kilometer na uro je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kilometer na uro · Poglej več »
Kilopond
Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kilopond · Poglej več »
Kilovatna ura
Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kilovatna ura · Poglej več »
Konduktanca
Konduktánca (oznaka G) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost električne upornosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Konduktanca · Poglej več »
Konjska moč
Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Konjska moč · Poglej več »
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Konstanta · Poglej več »
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kripton · Poglej več »
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kubični meter · Poglej več »
Kvadratna stopinja
Definicija kvadratne stopinje (rdeče) Kvadratna stopinja ali kvadratna kotna stopinja (oznaka ((°)², iz praktičnih razlogov pa včasih izpišemo kar «kvadratna stopinja» ali «kv. stopinja») je enota s katero merimo velikost prostorskega kota. Določena je kot prostorski kot, ki pripada kvadratu z dolžino stranice 1 ° na površini enotske krogle s središčem v točki opazovanja. Kvadratna stopinja ni vključena v mednarodni sistem enot (SI). Uporablja se v astronomiji kot enota za merjenje navidezne razsežnosti večjih nebesnih teles ali področij nebesne krogle. Manjši enoti sta še kvadratna minuta in kvadratna sekunda, ki pa sta določeni na podoben način kot kvadratna stopinja (uporabi se kvadrat s stranico 1' (kotna minuta) oziroma 1" (kotna sekunda)). Kvadratna minuta je 3600-krat (602) manjša kot kvadratna stopinja. Kvadratna sekunda pa je 12.960.000-krat (604) manjša kot kvadratna stopinja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kvadratna stopinja · Poglej več »
Kvadratni decimeter
Kvadratni decimeter (oznaka dm²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kvadratni decimeter · Poglej več »
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kvadratni meter · Poglej več »
Kvekto
Kvekto (mednarodno quecto, okrajšava q) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-30 oziroma 0,000000000000000000000000000001 ali eno kvintilijonino.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kvekto · Poglej več »
Kveta
Kveta (mednarodno quetta, okrajšava Q) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1030 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali en kvintilijon.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kveta · Poglej več »
Kvintal
Kvintal ima več pomenov, a vsa so vezana na merjenje mase.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Kvintal · Poglej več »
Lambert (enota)
Lambert (oznaka la) je v CGS sistemu enot enota za merjenje svetlosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Lambert (enota) · Poglej več »
Liberija
Liberija uradno Republika Liberija, je država, ki leži ob obali zahodne Afrike.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Liberija · Poglej več »
Liga (merska enota)
Liga je bila enota za merjenje razdalj, ki se je do nedavnega uporabljala v Evropi in Latinski Ameriki.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Liga (merska enota) · Poglej več »
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Liter · Poglej več »
Luks
Luks (oznaka lx) je v sistemu SI enota za merjenje osvetljenosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Luks · Poglej več »
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in M · Poglej več »
Magnetna napetost
Magnétna napétost (oznaka Um) je fizikalna količina, določena v magnetnem polju po analogiji z električno napetostjo v električnem polju: Pri tem je H jakost magnetnega polja, ds pa majhen premik v magnetnem polju.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Magnetna napetost · Poglej več »
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Magnetni moment · Poglej več »
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Magnetni pretok · Poglej več »
Magnezijev hidroksid
Magnezijev hidroksid je anorganska spojina z molekulsko formulo Mg(OH)2.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Magnezijev hidroksid · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Masa · Poglej več »
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Masni pretok · Poglej več »
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Maxwellov napetostni tenzor · Poglej več »
Mednarodna organizacija za standardizacijo
Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Mednarodna organizacija za standardizacijo · Poglej več »
Mednarodni atomski čas
Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Mednarodni atomski čas · Poglej več »
Mednarodni urad za uteži in mere
Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Mednarodni urad za uteži in mere · Poglej več »
Mega
Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Mega · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Meritev · Poglej več »
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Meroslovje · Poglej več »
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Merska enota · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Meter · Poglej več »
Meter na kvadratno sekundo
Meter na kvadratno sekundo (oznaka m/s2 ali ms-2) je izpeljana enota v sistemu SI s katero merimo pospešek.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Meter na kvadratno sekundo · Poglej več »
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Meter na sekundo · Poglej več »
Metilvijolično
Metilvijolično (barvilo) je ime za skupino podobnih spojin, ki se uporabljajo kot pH-indikatorji in barvila.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Metilvijolično · Poglej več »
Metrični sistem enot
ZDA).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Metrični sistem enot · Poglej več »
Metrska konvencija
Metrska konvencija je diplomatski sporazum med 51 državami, ki poverja pristojnosti na področju metrologije generalni konferenci za uteži in mere (francosko Conférence Générale des Poids et Mesures, CGPM), srečanju predstavnikov držav članic, ki poteka vsake štiri do šest let; mednarodnemu uradu za uteži in mere (fr. Bureau International des Poids et Mesures, BIPM), mednarodnemu metrološkemu središču s sedežem v Sévresu v Franciji, in mednarodnemu komiteju za uteži in mere (fr. Comité International des Poids et Mesures, CIPM), administrativnem komiteju, ki se v uradu letno sestane.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Metrska konvencija · Poglej več »
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Mi (črka) · Poglej več »
Mikro
Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Mikro · Poglej več »
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Mikrometer · Poglej več »
Mili
Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Mili · Poglej več »
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Milimeter · Poglej več »
Milimeter živega srebra
Miliméter žívega srebrà (kratica mmHg, en. milimeter hydrargyrum) je enota za tlak, ki se uporablja na primer v medicini za merjenje krvnega tlaka in drugih tlakov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Milimeter živega srebra · Poglej več »
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Moč · Poglej več »
Molalna koncentracija
Molalna koncentracija ali molalnost predstavlja koncentracijo topljenca, raztopljenega v določeni masi topila (ne raztopine!).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Molalna koncentracija · Poglej več »
Molarna koncentracija
Molarna koncentracija (tudi molarnost in množinska koncentracija) je merilo koncentracije topljenca v določenem volumnu raztopine.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Molarna koncentracija · Poglej več »
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Molarna prostornina · Poglej več »
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Morska milja · Poglej več »
Nano
Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Nano · Poglej več »
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Nanometer · Poglej več »
Neper
Neper (oznaka Np) je enota za razmerje dveh vrednosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Neper · Poglej več »
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Newton · Poglej več »
Nihajni čas
Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Nihajni čas · Poglej več »
Noks
Noks (oznaka nx iz besede nox) je stara enota za merjenje osvetljenosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Noks · Poglej več »
Oersted
Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Oersted · Poglej več »
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Om · Poglej več »
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Osnovna enota SI · Poglej več »
Osvetljenost
Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Osvetljenost · Poglej več »
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Palec · Poglej več »
Palec vode
Palec vode je enota za tlak, ki ni del sistema SI.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Palec vode · Poglej več »
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Parni tlak · Poglej več »
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Paskal · Poglej več »
Peta (predpona)
Peta (okrajšava P) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1015 ali 1.000.000.000.000.000.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Peta (predpona) · Poglej več »
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Peter Joseph William Debye · Poglej več »
Pierre-François-André Méchain
Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Pierre-François-André Méchain · Poglej več »
Piko
Piko (okrajšava p) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-12.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Piko · Poglej več »
Pikometer
Píkometer (oznaka pm) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za dolžino, enaka 10-12 m. Tisočkrat večja enota je nanometer, tisočkrat manjša pa femtometer.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Pikometer · Poglej več »
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Planckov sistem enot · Poglej več »
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Planckova dolžina · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Planckova konstanta · Poglej več »
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Ploščina · Poglej več »
Poise
Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Poise · Poglej več »
Površinska gostota naboja
Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Površinska gostota naboja · Poglej več »
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Površinska napetost · Poglej več »
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Površinska težnost · Poglej več »
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Predpone SI · Poglej več »
Prestopna sekunda
Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Prestopna sekunda · Poglej več »
Pretvorba med enotami
V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Pretvorba med enotami · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Prostornina · Poglej več »
Prostorninski pretok
Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Prostorninski pretok · Poglej več »
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Prostorski kot · Poglej več »
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Radian · Poglej več »
Razpadna konstanta
Razpádna konstánta (označba \lambda\) je v jedrski fiziki količina, ki podaja verjetnost za radioaktivni razpad atomskih jeder v časovni enoti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Razpadna konstanta · Poglej več »
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Razpadni čas · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Razpolovni čas · Poglej več »
Reaktanca
Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Reaktanca · Poglej več »
Rona (predpona)
Rona (okrajšava R) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1027 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali eno kvadrilijardo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Rona (predpona) · Poglej več »
Ronto
Ronto (okrajšava r) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-27 oziroma 0,000000000000000000000000001 ali eno kvadriljardino.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Ronto · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sekunda · Poglej več »
Sevalni tok
Sevalni tok (ali moč sevanja) je v radiometriji merilo za skupno moč elektromagnetnega valovanja, ki ga seva telo ali za sevanje, ki je vpadlo na določeno površino.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sevalni tok · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »
Si
SI, Si ali si ima lahko več pomenov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Si · Poglej več »
Sievert
Sievert oz.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sievert · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sila · Poglej več »
Simens
Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Simens · Poglej več »
Sistem
Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sistem · Poglej več »
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) · Poglej več »
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sistem enot CGS · Poglej več »
Sistem enot MKS
Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sistem enot MKS · Poglej več »
Sistem enot MKSA
Sistem enot MKSA je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso, sekundo (oznaka s) za čas in amper za električni tok.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sistem enot MKSA · Poglej več »
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sistem geometriziranih enot · Poglej več »
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sončeva masa · Poglej več »
Sovjetska podmornica K-431
Sovjetska podmornica K-431, Sovjetska podmornica K-431 (ang).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sovjetska podmornica K-431 · Poglej več »
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Specifična toplota · Poglej več »
Specifična upornost
Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Specifična upornost · Poglej več »
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Standardizacija · Poglej več »
Stare uteži in mere
Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Stare uteži in mere · Poglej več »
Statcoulomb
Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Statcoulomb · Poglej več »
Statvolt
Statvolt (oznaka statV) je enota za merjenje električne napetosti in potenciala v CGS in v Gaussovem sistemu enot.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Statvolt · Poglej več »
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Steradian · Poglej več »
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Stisljivost · Poglej več »
Sublimacijska toplota
Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sublimacijska toplota · Poglej več »
Sunek navora
Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sunek navora · Poglej več »
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sunek sile · Poglej več »
Susceptanca
Susceptánca (oznaka B) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot imaginarni del admitance.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Susceptanca · Poglej več »
Sverdrup
Sverdrup (simbol Sv) je v oceanografiji metrična enota izven sistema SI za pretok, pri čemer je enak 1 milijonu m3/s.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Sverdrup · Poglej več »
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Svetilnost · Poglej več »
Svetlobna energija
Svetlobna energija Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Svetlobna energija · Poglej več »
Svetlobni izkoristek
vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Svetlobni izkoristek · Poglej več »
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Svetlobni tok · Poglej več »
T
T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in T · Poglej več »
Talbot (fotometrija)
Talbot ali lumensekunda (oznaka T ali lms) je v sistemu SI enota za merjenje svetlobne energije.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Talbot (fotometrija) · Poglej več »
Talilna toplota
Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Talilna toplota · Poglej več »
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Teža · Poglej več »
Težiščni koordinatni čas
Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Težiščni koordinatni čas · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Težnost · Poglej več »
Tera
Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Tera · Poglej več »
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Tesla (enota) · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Tlak · Poglej več »
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Točnost in natančnost · Poglej več »
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Tona · Poglej več »
Toničnost
celice. Toničnost ali toniciteta, poznana tudi kot efektivna osmolarnost, je kvalitativna mera za razlikovanje osmotskega tlaka med dvema raztopinama, običajno predeljenima s celično polprepustno (semipermeabilno) membrano.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Toničnost · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Toplota · Poglej več »
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Toplotna kapaciteta · Poglej več »
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Toplotna prevodnost · Poglej več »
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Toplotni tok · Poglej več »
Tor (enota)
Tor (simbol: Torr) je enota za tlak, definirana kot standarne atmosfere, kar je enako (≈).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Tor (enota) · Poglej več »
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Tropsko leto · Poglej več »
Unča
Unča (angleško: avoirdupois, ounce) je enota za maso, enaka 28,35 g. Definirana je v okviru avoirdupois masnega sistema, po katerem je 1 avoirdupois funt enak 16 avoirdupois unčam.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Unča · Poglej več »
Vat na meterkelvin
Vát na méterkélvin (zapis W/mK) je izpeljana fizikalna enota mednarodnega sistema enot, ki podaja fizikalno količno toplotno prevodnost.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Vat na meterkelvin · Poglej več »
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Viskoznost · Poglej več »
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Vlažnost · Poglej več »
Vladimir Semjonovič Gluhov
Vladimir Semjonovič Gluhov, ruski fizik, * 1813, † 1894.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Vladimir Semjonovič Gluhov · Poglej več »
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Volt · Poglej več »
Von Klitzingova konstanta
Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Von Klitzingova konstanta · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Vrtilna količina · Poglej več »
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Weber (enota) · Poglej več »
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Zemeljski čas · Poglej več »
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Zemljina masa · Poglej več »
Zepto
Zepto (okrajšava z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-21.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Zepto · Poglej več »
Zeta
Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in Zeta · Poglej več »
10. december
10.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in 10. december · Poglej več »
7. april
7.
Novo!!: Mednarodni sistem enot in 7. april · Poglej več »
Preusmerja sem:
Enota SI, Enote SI, Enote sprejemljive za uporabo s sistemom SI, Enote sprejemljive za uporabo z SI, Enote uporabljane s sistemom SI, Enote uporabljane z SI, International System of Units, Mednarodni sistem mer, Metrski sistem, Sistem SI.