Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Uporabi AI

Kazalo

1. 274 odnosi: A, Abamper, Abcoulomb, Abhenry, Absorpcijski koeficient, Admitanca, Akcija (fizika), Aktivnost, Alessandro Volta, Angstrem, Antične mezopotamske merske enote, Ar (enota), Astronomska enota, Atmosfera (enota), Ato, Atomska ura, Atomske enote, Avogadrova konstanta, Čas, Čevelj-lambert, Čevelj-sveča, Barometer, Bel (enota), Bohrov magneton, Boltzmannova konstanta, C, Centi, Centimeter, Cezij, Charles Augustin de Coulomb, Cinkov pirition, Coulomb, D, Džul, Džul na kilogramkelvin, Džul na mol, Debye (enota), Deci, Decibel, Decimeter, Deka, Delo (fizika), Difuzijska konstanta, Dina, Dolžina, Eksa, Ekvivalentna doza, Električna napetost, Električna prevodnost, Električni dipolni moment, ... Razširi indeks (224 več) » « Shrink indeks

A

A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.

Poglej Mednarodni sistem enot in A

Abamper

Abamper (oznaka aA) je osnovna enota za merjenje električnega toka v CGS sistemu enot.

Poglej Mednarodni sistem enot in Abamper

Abcoulomb

Abcoulomb (oznaka aC, tudi abC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot.

Poglej Mednarodni sistem enot in Abcoulomb

Abhenry

Abhebry ali absolutni henry (oznaka abH) je enota v CGS sistemu za merjenje induktivnosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Abhenry

Absorpcijski koeficient

Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.

Poglej Mednarodni sistem enot in Absorpcijski koeficient

Admitanca

Admitánca (oznaka Y) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost impedance.

Poglej Mednarodni sistem enot in Admitanca

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Poglej Mednarodni sistem enot in Akcija (fizika)

Aktivnost

Aktívnost (oznaka A) radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa.

Poglej Mednarodni sistem enot in Aktivnost

Alessandro Volta

Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.

Poglej Mednarodni sistem enot in Alessandro Volta

Angstrem

Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.

Poglej Mednarodni sistem enot in Angstrem

Antične mezopotamske merske enote

Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.

Poglej Mednarodni sistem enot in Antične mezopotamske merske enote

Ar (enota)

Ár (znak a) je enota mere za površino v sistemu SI: 1 ar.

Poglej Mednarodni sistem enot in Ar (enota)

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Mednarodni sistem enot in Astronomska enota

Atmosfera (enota)

Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.

Poglej Mednarodni sistem enot in Atmosfera (enota)

Ato

Ato (okrajšava a) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-18.

Poglej Mednarodni sistem enot in Ato

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Atomska ura

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Atomske enote

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Avogadrova konstanta

Čas

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.

Poglej Mednarodni sistem enot in Čas

Čevelj-lambert

Čevelj-lambert (''; oznaka fl ali fL)je enota za merjenje svetlosti v ameriškem merskem sistemu (ali angleške mere).

Poglej Mednarodni sistem enot in Čevelj-lambert

Čevelj-sveča

Čevelj-sveča (oznaka fc ali tudi ft-c) je enota za merjenje osvetljenosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Čevelj-sveča

Barometer

Živosrebrni '''barometer''': mere: 63×53×960 mm proizvajalec: A. Pichlers Witwe & Sohn, Dunaj nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Glava živosrebrnega barometera http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer: mere: 123,5×96,5×176 mm proizvajalec: neznan nabavljeno v šol.

Poglej Mednarodni sistem enot in Barometer

Bel (enota)

Bel (oznaka B) je brezrazsežna enota za razmerje dveh vrednosti neke količine (npr. moči ali energije ali napetosti).

Poglej Mednarodni sistem enot in Bel (enota)

Bohrov magneton

Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.

Poglej Mednarodni sistem enot in Bohrov magneton

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej Mednarodni sistem enot in Boltzmannova konstanta

C

C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.

Poglej Mednarodni sistem enot in C

Centi

Centi (okrajšava c) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-2, 1/100, oziroma eno stotinko.

Poglej Mednarodni sistem enot in Centi

Centimeter

Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).

Poglej Mednarodni sistem enot in Centimeter

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Poglej Mednarodni sistem enot in Cezij

Charles Augustin de Coulomb

sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.

Poglej Mednarodni sistem enot in Charles Augustin de Coulomb

Cinkov pirition

Cinkov pirition je protiglivična in antibiotična učinkovina.

Poglej Mednarodni sistem enot in Cinkov pirition

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Coulomb

D

D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.

Poglej Mednarodni sistem enot in D

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Džul

Džul na kilogramkelvin

Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.

Poglej Mednarodni sistem enot in Džul na kilogramkelvin

Džul na mol

Džúl na mól (oznaka J/mol) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot, ki meri energijo, preračunano na množino snovi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Džul na mol

Debye (enota)

Debye je enota za električni dipolni moment izven mednarodnega sistema enot, ki pa ponekod ostaja v rabi navajanja električnih dipolnih momentov molekul.

Poglej Mednarodni sistem enot in Debye (enota)

Deci

Deci (okrajšava d) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-1, 1/10, oziroma eno desetinko.

Poglej Mednarodni sistem enot in Deci

Decibel

Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.

Poglej Mednarodni sistem enot in Decibel

Decimeter

Decimeter (označba dm) je izpeljana enota za merjenje dolžine, enaka eni desetinki metra (predpona »deci-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/10).

Poglej Mednarodni sistem enot in Decimeter

Deka

Déka (okrajšava da) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 101 ali 10.

Poglej Mednarodni sistem enot in Deka

Delo (fizika)

Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Delo (fizika)

Difuzijska konstanta

Difuzíjska konstánta (oznaka D) je snovna konstanta, določena kot sorazmernostni faktor med gostoto snovnega toka in gradientom koncentracije v difuzijskem zakonu.

Poglej Mednarodni sistem enot in Difuzijska konstanta

Dina

Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².

Poglej Mednarodni sistem enot in Dina

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Mednarodni sistem enot in Dolžina

Eksa

Eksa (okrajšava E) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1018, trilijon.

Poglej Mednarodni sistem enot in Eksa

Ekvivalentna doza

Ekvivalêntna dóza (oznaka H) je merilo za sevalno škodo, prizadeto tkivu zaradi posledice izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.

Poglej Mednarodni sistem enot in Ekvivalentna doza

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Poglej Mednarodni sistem enot in Električna napetost

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Električna prevodnost

Električni dipolni moment

Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.

Poglej Mednarodni sistem enot in Električni dipolni moment

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Električni naboj

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Električni potencial

Električni pretok

Eléktrični pretòk (oznaka Φe) je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev.

Poglej Mednarodni sistem enot in Električni pretok

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Poglej Mednarodni sistem enot in Električni tok

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Poglej Mednarodni sistem enot in Električni upor

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Poglej Mednarodni sistem enot in Elektronvolt

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Enačba stanja

Energijski tok

Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.

Poglej Mednarodni sistem enot in Energijski tok

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Entalpija

Eotvos (enota)

Eotvos (včasih tudi eötvös, oznaka E) je zastarela enota za gradient težnega pospeška v vodoravni smeri v sistemu enot CGS.

Poglej Mednarodni sistem enot in Eotvos (enota)

Erg

Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.

Poglej Mednarodni sistem enot in Erg

F

F f F je sedma črka slovenske abecede.

Poglej Mednarodni sistem enot in F

Farad

Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.

Poglej Mednarodni sistem enot in Farad

Femto

Femto (okrajšava f) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-15.

Poglej Mednarodni sistem enot in Femto

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Mednarodni sistem enot in Fizikalna količina

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Poglej Mednarodni sistem enot in Fizikalna konstanta

Fot

Fot (simbol ph) je stara enota za osvetljenost oz.

Poglej Mednarodni sistem enot in Fot

Fotometrija

Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Fotometrija

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Frekvenca

Gaussov sistem enot

Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gaussov sistem enot

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gaussova gravitacijska konstanta

Gavs

Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gavs

Generalna konferenca za uteži in mere

Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Generalna konferenca za uteži in mere

Geocentrični koordinatni čas

Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Geocentrični koordinatni čas

Georg Simon Ohm

Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.

Poglej Mednarodni sistem enot in Georg Simon Ohm

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej Mednarodni sistem enot in Giga

Gigavatna ura

Gigavátna úra (oznaka GWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000.000.000 J. Ena gigavatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 GW v času 1 ure, torej 3600 s. Mednarodni sistem enot uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri prikazovanju proizvodnje energije večjih proizvajalcev gl.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gigavatna ura

Gostota električnega toka

Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gostota električnega toka

Gostota energijskega toka

Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gostota energijskega toka

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gostota magnetnega polja

Gostota masnega toka

Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gostota masnega toka

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Poglej Mednarodni sistem enot in Gostota naboja

Gostota svetlobnega toka

Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gostota svetlobnega toka

Gostota toplotnega toka

Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gostota toplotnega toka

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gostota zraka

Gram

Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.

Poglej Mednarodni sistem enot in Gram

Grej

Grêj (tudi izvirno,; simbol Gy) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za absorbirano dozo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Grej

Hekto

Hekto (okrajšava h) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 102 ali 100.

Poglej Mednarodni sistem enot in Hekto

Henry (enota)

Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Henry (enota)

Impedanca

Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.

Poglej Mednarodni sistem enot in Impedanca

Imperialna enota

Angliji. Imperiálne enôte oziroma anglosaški merski sistem je sistem merskih enot, ki se je uporabljal v Združenem kraljestvu in njegovih kolonijah ter v ZDA.

Poglej Mednarodni sistem enot in Imperialna enota

Indukcijska konstanta

Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.

Poglej Mednarodni sistem enot in Indukcijska konstanta

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Poglej Mednarodni sistem enot in Induktivnost

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Poglej Mednarodni sistem enot in Influenčna konstanta

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Mednarodni sistem enot in Isaac Newton

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Izparilna toplota

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Poglej Mednarodni sistem enot in Izpeljana enota SI

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Poglej Mednarodni sistem enot in Jakost (fizika)

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Jakost električnega polja

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Jakost magnetnega polja

Jakost zvoka

Jákost zvóka je fizikalna količina, določena kot gostota energijskega toka zvočnega valovanja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Jakost zvoka

Japonščina

Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.

Poglej Mednarodni sistem enot in Japonščina

Jedrski magneton

Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.

Poglej Mednarodni sistem enot in Jedrski magneton

John Wilkins

John Wilkins, anglikanski duhovnik, filozof in pisatelj, ustanovitelj Kraljevega društva, Škof Chesterja od 1668 do smrti.

Poglej Mednarodni sistem enot in John Wilkins

Jokto

Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.

Poglej Mednarodni sistem enot in Jokto

Jota (predpona)

Jóta (okrajšava Y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1024 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.

Poglej Mednarodni sistem enot in Jota (predpona)

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej Mednarodni sistem enot in Julijansko leto

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Mednarodni sistem enot in Jurij Vega

Kalifornij

Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kalifornij

Kalorija

Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kalorija

Kandela na kvadratni meter

Kandela na kvadratni meter (oznaka cd/m2) je SI enota za merjenje svetlosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kandela na kvadratni meter

Kayser (enota)

Kayser (oznaka kayser, včasih tudi K) je zastarela enota za valovno število v sistemu enot CGS.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kayser (enota)

Kemijski potencial

Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kemijski potencial

Kilo

Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kilo

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kilogram

Kilogram na kubični meter

Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kilogram na kubični meter

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej Mednarodni sistem enot in Kilometer

Kilometer na uro

Kilometer na uro je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kilometer na uro

Kilopond

Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kilopond

Kilovatna ura

Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kilovatna ura

Konduktanca

Konduktánca (oznaka G) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost električne upornosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Konduktanca

Konjska moč

Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.

Poglej Mednarodni sistem enot in Konjska moč

Konstanta

Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.

Poglej Mednarodni sistem enot in Konstanta

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kripton

Kubični meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m&sup3) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kubični meter

Kvadratna stopinja

Definicija kvadratne stopinje (rdeče) Kvadratna stopinja ali kvadratna kotna stopinja (oznaka ((°)², iz praktičnih razlogov pa včasih izpišemo kar «kvadratna stopinja» ali «kv. stopinja») je enota s katero merimo velikost prostorskega kota. Določena je kot prostorski kot, ki pripada kvadratu z dolžino stranice 1 ° na površini enotske krogle s središčem v točki opazovanja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kvadratna stopinja

Kvadratni decimeter

Kvadratni decimeter (oznaka dm²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kvadratni decimeter

Kvadratni meter

Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kvadratni meter

Kvekto

Kvekto (mednarodno quecto, okrajšava q) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-30 oziroma 0,000000000000000000000000000001 ali eno kvintilijonino.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kvekto

Kveta

Kveta (mednarodno quetta, okrajšava Q) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1030 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali en kvintilijon.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kveta

Kvintal

Kvintal ima več pomenov, a vsa so vezana na merjenje mase.

Poglej Mednarodni sistem enot in Kvintal

Lambert (enota)

Lambert (oznaka la) je v CGS sistemu enot enota za merjenje svetlosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Lambert (enota)

Liberija

Liberija uradno Republika Liberija, je država, ki leži ob obali zahodne Afrike.

Poglej Mednarodni sistem enot in Liberija

Liga (merska enota)

Liga je bila enota za merjenje razdalj, ki se je do nedavnega uporabljala v Evropi in Latinski Ameriki.

Poglej Mednarodni sistem enot in Liga (merska enota)

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Poglej Mednarodni sistem enot in Liter

Luks

Luks (oznaka lx) je v sistemu SI enota za merjenje osvetljenosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Luks

M

M je štirinajsta črka slovenske abecede.

Poglej Mednarodni sistem enot in M

Magnetna napetost

Magnétna napétost (oznaka Um) je fizikalna količina, določena v magnetnem polju po analogiji z električno napetostjo v električnem polju: Pri tem je H jakost magnetnega polja, ds pa majhen premik v magnetnem polju.

Poglej Mednarodni sistem enot in Magnetna napetost

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Poglej Mednarodni sistem enot in Magnetni moment

Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.

Poglej Mednarodni sistem enot in Magnetni pretok

Magnezijev hidroksid

Magnezijev hidroksid je anorganska spojina z molekulsko formulo Mg(OH)2.

Poglej Mednarodni sistem enot in Magnezijev hidroksid

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Mednarodni sistem enot in Masa

Masni pretok

Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.

Poglej Mednarodni sistem enot in Masni pretok

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.

Poglej Mednarodni sistem enot in Maxwellov napetostni tenzor

Mednarodna organizacija za standardizacijo

Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav.

Poglej Mednarodni sistem enot in Mednarodna organizacija za standardizacijo

Mednarodni atomski čas

Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Mednarodni atomski čas

Mednarodni urad za uteži in mere

Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.

Poglej Mednarodni sistem enot in Mednarodni urad za uteži in mere

Mega

Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.

Poglej Mednarodni sistem enot in Mega

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Mednarodni sistem enot in Meritev

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Poglej Mednarodni sistem enot in Meroslovje

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Mednarodni sistem enot in Merska enota

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Mednarodni sistem enot in Meter

Meter na kvadratno sekundo

Meter na kvadratno sekundo (oznaka m/s2 ali ms-2) je izpeljana enota v sistemu SI s katero merimo pospešek.

Poglej Mednarodni sistem enot in Meter na kvadratno sekundo

Meter na sekundo

Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.

Poglej Mednarodni sistem enot in Meter na sekundo

Metilvijolično

Metilvijolično (barvilo) je ime za skupino podobnih spojin, ki se uporabljajo kot pH-indikatorji in barvila.

Poglej Mednarodni sistem enot in Metilvijolično

Metrični sistem enot

ZDA).

Poglej Mednarodni sistem enot in Metrični sistem enot

Metrska konvencija

Metrska konvencija je diplomatski sporazum med 51 državami, ki poverja pristojnosti na področju metrologije generalni konferenci za uteži in mere (francosko Conférence Générale des Poids et Mesures, CGPM), srečanju predstavnikov držav članic, ki poteka vsake štiri do šest let; mednarodnemu uradu za uteži in mere (fr.

Poglej Mednarodni sistem enot in Metrska konvencija

Mi (črka)

Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.

Poglej Mednarodni sistem enot in Mi (črka)

Mikro

Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.

Poglej Mednarodni sistem enot in Mikro

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Poglej Mednarodni sistem enot in Mikrometer

Mili

Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.

Poglej Mednarodni sistem enot in Mili

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Poglej Mednarodni sistem enot in Milimeter

Milimeter živega srebra

Miliméter žívega srebrà (kratica mmHg, en. milimeter hydrargyrum) je enota za tlak, ki se uporablja na primer v medicini za merjenje krvnega tlaka in drugih tlakov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Milimeter živega srebra

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Poglej Mednarodni sistem enot in Moč

Molalna koncentracija

Molalna koncentracija ali molalnost predstavlja koncentracijo topljenca, raztopljenega v določeni masi topila (ne raztopine!).

Poglej Mednarodni sistem enot in Molalna koncentracija

Molarna koncentracija

Molarna koncentracija (tudi molarnost in množinska koncentracija) je merilo koncentracije topljenca v določenem volumnu raztopine.

Poglej Mednarodni sistem enot in Molarna koncentracija

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Molarna prostornina

Morska milja

(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.

Poglej Mednarodni sistem enot in Morska milja

Nano

Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.

Poglej Mednarodni sistem enot in Nano

Nanometer

Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.

Poglej Mednarodni sistem enot in Nanometer

Neper

Neper (oznaka Np) je enota za razmerje dveh vrednosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Neper

Newton

Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Newton

Nihajni čas

Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.

Poglej Mednarodni sistem enot in Nihajni čas

Noks

Noks (oznaka nx iz besede nox) je stara enota za merjenje osvetljenosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Noks

Oersted

Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Oersted

Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.

Poglej Mednarodni sistem enot in Om

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Poglej Mednarodni sistem enot in Osnovna enota SI

Osvetljenost

Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.

Poglej Mednarodni sistem enot in Osvetljenost

Palec

Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.

Poglej Mednarodni sistem enot in Palec

Palec vode

Palec vode je enota za tlak, ki ni del sistema SI.

Poglej Mednarodni sistem enot in Palec vode

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Parni tlak

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Paskal

Peta (predpona)

Peta (okrajšava P) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1015 ali 1.000.000.000.000.000.

Poglej Mednarodni sistem enot in Peta (predpona)

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Mednarodni sistem enot in Peter Joseph William Debye

Pierre-François-André Méchain

Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.

Poglej Mednarodni sistem enot in Pierre-François-André Méchain

Piko

Piko (okrajšava p) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-12.

Poglej Mednarodni sistem enot in Piko

Pikometer

Píkometer (oznaka pm) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za dolžino, enaka 10-12 m. Tisočkrat večja enota je nanometer, tisočkrat manjša pa femtometer.

Poglej Mednarodni sistem enot in Pikometer

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Poglej Mednarodni sistem enot in Planckov sistem enot

Planckova dolžina

Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.

Poglej Mednarodni sistem enot in Planckova dolžina

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Planckova konstanta

Ploščina

Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.

Poglej Mednarodni sistem enot in Ploščina

Poise

Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Poise

Površinska gostota naboja

Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.

Poglej Mednarodni sistem enot in Površinska gostota naboja

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Poglej Mednarodni sistem enot in Površinska napetost

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Poglej Mednarodni sistem enot in Površinska težnost

Predpone SI

Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.

Poglej Mednarodni sistem enot in Predpone SI

Prestopna sekunda

Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Prestopna sekunda

Pretvorba med enotami

V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.

Poglej Mednarodni sistem enot in Pretvorba med enotami

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Prostornina

Prostorninski pretok

Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.

Poglej Mednarodni sistem enot in Prostorninski pretok

Prostorski kot

'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).

Poglej Mednarodni sistem enot in Prostorski kot

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Radian

Razpadna konstanta

Razpádna konstánta (označba \lambda\) je v jedrski fiziki količina, ki podaja verjetnost za radioaktivni razpad atomskih jeder v časovni enoti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Razpadna konstanta

Razpadni čas

Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.

Poglej Mednarodni sistem enot in Razpadni čas

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Razpolovni čas

Reaktanca

Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.

Poglej Mednarodni sistem enot in Reaktanca

Rona (predpona)

Rona (okrajšava R) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1027 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali eno kvadrilijardo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Rona (predpona)

Ronto

Ronto (okrajšava r) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-27 oziroma 0,000000000000000000000000001 ali eno kvadriljardino.

Poglej Mednarodni sistem enot in Ronto

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sekunda

Sevalni tok

Sevalni tok (ali moč sevanja) je v radiometriji merilo za skupno moč elektromagnetnega valovanja, ki ga seva telo ali za sevanje, ki je vpadlo na določeno površino.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sevalni tok

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Mednarodni sistem enot in Seznam kemijskih vsebin

Si

SI, Si ali si ima lahko več pomenov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Si

Sievert

Sievert oz.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sievert

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sila

Simens

Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).

Poglej Mednarodni sistem enot in Simens

Sistem

Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sistem

Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Sistem enot CGS

Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sistem enot CGS

Sistem enot MKS

Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sistem enot MKS

Sistem enot MKSA

Sistem enot MKSA je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso, sekundo (oznaka s) za čas in amper za električni tok.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sistem enot MKSA

Sistem geometriziranih enot

Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sistem geometriziranih enot

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sončeva masa

Sovjetska podmornica K-431

Sovjetska podmornica K-431, Sovjetska podmornica K-431 (ang).

Poglej Mednarodni sistem enot in Sovjetska podmornica K-431

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Mednarodni sistem enot in Specifična toplota

Specifična upornost

Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.

Poglej Mednarodni sistem enot in Specifična upornost

Standardizacija

Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.

Poglej Mednarodni sistem enot in Standardizacija

Stare uteži in mere

Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.

Poglej Mednarodni sistem enot in Stare uteži in mere

Statcoulomb

Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).

Poglej Mednarodni sistem enot in Statcoulomb

Statvolt

Statvolt (oznaka statV) je enota za merjenje električne napetosti in potenciala v CGS in v Gaussovem sistemu enot.

Poglej Mednarodni sistem enot in Statvolt

Steradian

Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.

Poglej Mednarodni sistem enot in Steradian

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Stisljivost

Sublimacijska toplota

Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sublimacijska toplota

Sunek navora

Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sunek navora

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sunek sile

Susceptanca

Susceptánca (oznaka B) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot imaginarni del admitance.

Poglej Mednarodni sistem enot in Susceptanca

Sverdrup

Sverdrup (simbol Sv) je v oceanografiji metrična enota izven sistema SI za pretok, pri čemer je enak 1 milijonu m3/s.

Poglej Mednarodni sistem enot in Sverdrup

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Poglej Mednarodni sistem enot in Svetilnost

Svetlobna energija

Svetlobna energija Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko.

Poglej Mednarodni sistem enot in Svetlobna energija

Svetlobni izkoristek

vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.

Poglej Mednarodni sistem enot in Svetlobni izkoristek

Svetlobni tok

Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Svetlobni tok

T

T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.

Poglej Mednarodni sistem enot in T

Talbot (fotometrija)

Talbot ali lumensekunda (oznaka T ali lms) je v sistemu SI enota za merjenje svetlobne energije.

Poglej Mednarodni sistem enot in Talbot (fotometrija)

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Talilna toplota

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Poglej Mednarodni sistem enot in Teža

Težiščni koordinatni čas

Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.

Poglej Mednarodni sistem enot in Težiščni koordinatni čas

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Mednarodni sistem enot in Težnost

Tera

Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.

Poglej Mednarodni sistem enot in Tera

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Poglej Mednarodni sistem enot in Tesla (enota)

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Tlak

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Poglej Mednarodni sistem enot in Točnost in natančnost

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Poglej Mednarodni sistem enot in Tona

Toničnost

celice. Toničnost ali toniciteta, poznana tudi kot efektivna osmolarnost, je kvalitativna mera za razlikovanje osmotskega tlaka med dvema raztopinama, običajno predeljenima s celično polprepustno (semipermeabilno) membrano.

Poglej Mednarodni sistem enot in Toničnost

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Mednarodni sistem enot in Toplota

Toplotna kapaciteta

Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.

Poglej Mednarodni sistem enot in Toplotna kapaciteta

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Poglej Mednarodni sistem enot in Toplotna prevodnost

Toplotni tok

Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.

Poglej Mednarodni sistem enot in Toplotni tok

Tor (enota)

Tor (simbol: Torr) je enota za tlak, definirana kot standarne atmosfere, kar je enako (≈).

Poglej Mednarodni sistem enot in Tor (enota)

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Poglej Mednarodni sistem enot in Tropsko leto

Unča

Unča (angleško: avoirdupois, ounce) je enota za maso, enaka 28,35 g. Definirana je v okviru avoirdupois masnega sistema, po katerem je 1 avoirdupois funt enak 16 avoirdupois unčam.

Poglej Mednarodni sistem enot in Unča

Vat na meterkelvin

Vát na méterkélvin (zapis W/mK) je izpeljana fizikalna enota mednarodnega sistema enot, ki podaja fizikalno količno toplotno prevodnost.

Poglej Mednarodni sistem enot in Vat na meterkelvin

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Poglej Mednarodni sistem enot in Viskoznost

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Poglej Mednarodni sistem enot in Vlažnost

Vladimir Semjonovič Gluhov

Vladimir Semjonovič Gluhov, ruski fizik, * 1813, † 1894.

Poglej Mednarodni sistem enot in Vladimir Semjonovič Gluhov

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Mednarodni sistem enot in Volt

Von Klitzingova konstanta

Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.

Poglej Mednarodni sistem enot in Von Klitzingova konstanta

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Mednarodni sistem enot in Vrtilna količina

Weber (enota)

Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.

Poglej Mednarodni sistem enot in Weber (enota)

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Zemeljski čas

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Poglej Mednarodni sistem enot in Zemljina masa

Zepto

Zepto (okrajšava z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-21.

Poglej Mednarodni sistem enot in Zepto

Zeta

Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.

Poglej Mednarodni sistem enot in Zeta

10. december

10.

Poglej Mednarodni sistem enot in 10. december

7. april

7.

Poglej Mednarodni sistem enot in 7. april

Prav tako znan kot Enota SI, Enote SI, Enote sprejemljive za uporabo s sistemom SI, Enote sprejemljive za uporabo z SI, Enote uporabljane s sistemom SI, Enote uporabljane z SI, International System of Units, Mednarodni sistem mer, Metrski sistem, Sistem SI.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti