Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Oxford

Index Oxford

Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.

50 odnosi: Angleška državljanska vojna, Anglija, Antonio Stradivari, Ashmolov muzej, Atlantski ocean, Avguštinci, BMW, Bodleianova knjižnica, Bonn, Brod (prehod), Cambridge, Catania, Cistercijani, Coventry, Dodo, Dominikanci, Druga svetovna vojna, Edvard VII. Britanski, Fiala (arhitektura), Frančiškani, Gloucester, Anglija, Grenoble, Herezija, Ivan Brez dežele, Joseph Mallord William Turner, Karel I. Angleški, Köppnova podnebna klasifikacija, Kolidž, Kuga, León, Nikaragva, Leiden, Leonardo da Vinci, London, Mestna hiša, Michelangelo Buonarroti, Most, Muzej, Obvezni izvod, Pablo Picasso, Perm, Pesnik, Požar, Prva svetovna vojna, Red Svete Trojice, Rihard I. Levjesrčni, Sasi, Stolnica v Oxfordu, Temza, Univerza v Oxfordu, Violina.

Angleška državljanska vojna

Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki pravic le-teh (rojalisti).

Novo!!: Oxford in Angleška državljanska vojna · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in je največji in najbolj gosto poseljen del Velike Britanije.

Novo!!: Oxford in Anglija · Poglej več »

Antonio Stradivari

Antonio Stradivari (tudi latinizirano: Antonius Stradivarius), italijanski izdelovalec godal, * 1644 ali 1648, Cremona, † 18. december 1737, Cremona.

Novo!!: Oxford in Antonio Stradivari · Poglej več »

Ashmolov muzej

Ashmolov muzej (uradno ime Ashmolov muzej umetnosti in arheologije) na ulici Beaumont, Oxford, Anglija, je prvi univerzitetni muzej na svetu.

Novo!!: Oxford in Ashmolov muzej · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, imenovan krajše tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Oxford in Atlantski ocean · Poglej več »

Avguštinci

Avguštinci (lat. Ordo Ermitarum Sancti Augustini), kratica (OESA) so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.

Novo!!: Oxford in Avguštinci · Poglej več »

BMW

BMW AG; je nemška kratica za Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft ali prevedeno Bavarski motorni obrat delniška družba in je del koncerna BMW Group.

Novo!!: Oxford in BMW · Poglej več »

Bodleianova knjižnica

Bodleianova knjižnica (/bɒdliən, bɒdliːən /) je glavna raziskovalna knjižnica Univerze v Oxfordu in ena najstarejših knjižnic v Evropi.

Novo!!: Oxford in Bodleianova knjižnica · Poglej več »

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija v Nemčiji.

Novo!!: Oxford in Bonn · Poglej več »

Brod (prehod)

Umetni brod čez potok za vozila in most za pešce Brod nadomešča most čez potok Prečenje reke na Islandiji Bród je kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti.

Novo!!: Oxford in Brod (prehod) · Poglej več »

Cambridge

Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.

Novo!!: Oxford in Cambridge · Poglej več »

Catania

Catania je drugo največje mesto na vzhodni obali Sicilije v Italiji in je prestolnica istoimenske province.

Novo!!: Oxford in Catania · Poglej več »

Cistercijani

Grb reda cistercijanov Cistercijani tudi cistercijanci, (lat. Ordo cisterciensis.

Novo!!: Oxford in Cistercijani · Poglej več »

Coventry

Panoramski posnetek mesta Coventry je mesto v okrožju West Midlands v osrednji Angliji.

Novo!!: Oxford in Coventry · Poglej več »

Dodo

Dodo (znanstveno ime Raphus cucullatus) je bil ptič neletalec iz družine golobov, ki je živel na otoku Mauritius.

Novo!!: Oxford in Dodo · Poglej več »

Dominikanci

Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.

Novo!!: Oxford in Dominikanci · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Oxford in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Edvard VII. Britanski

Edvard VII., kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 9. november 1841, † 6. maj 1910.

Novo!!: Oxford in Edvard VII. Britanski · Poglej več »

Fiala (arhitektura)

Fiala na gradu Conwy Pragi Fiala, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Okrasje na fiali, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Fiala je v gotski arhitekturi vitek, koničast gotski okrasni stolpič s koničasto streho in križno rožo na vrhu; okrasni motiv na opornikih ali okrasnih delih.

Novo!!: Oxford in Fiala (arhitektura) · Poglej več »

Frančiškani

grb frančiškanskega reda Frančiškani je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.

Novo!!: Oxford in Frančiškani · Poglej več »

Gloucester, Anglija

Gloucester je mesto, okrožje in glavno mesto grofije Gloucestershire, v regiji Jugozahodna Anglija.

Novo!!: Oxford in Gloucester, Anglija · Poglej več »

Grenoble

Grenoble (antični Cularo / Gratianopolis, provansalsko Grenoblo) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Dauphiné.

Novo!!: Oxford in Grenoble · Poglej več »

Herezija

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.

Novo!!: Oxford in Herezija · Poglej več »

Ivan Brez dežele

Ivan Brez dežele (tudi Janez Brez dežele), angleški kralj, * 24. december 1167, † 18/19. oktober 1216.

Novo!!: Oxford in Ivan Brez dežele · Poglej več »

Joseph Mallord William Turner

Joseph Mallord William Turner (krščen 14. maja 1775, London–19. december 1851, Chelsea, London) je bil angleški slikar in grafik, največji slikar barv, svetlobe, prostora in ozračja v 19.

Novo!!: Oxford in Joseph Mallord William Turner · Poglej več »

Karel I. Angleški

Karel I., monarh treh kraljestev Angleške, Škotske in Irske, * 19. november 1600, palača Dunfermline, Dunfermline, Škotska, † 30. januar 1649, palača Whitehall, London, Anglija.

Novo!!: Oxford in Karel I. Angleški · Poglej več »

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Novo!!: Oxford in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »

Kolidž

Univerze v Cambridgeu Kolidž (tudi koledž) v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola.

Novo!!: Oxford in Kolidž · Poglej več »

Kuga

Kúga je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Novo!!: Oxford in Kuga · Poglej več »

León, Nikaragva

León je departma (5,138 km2) in drugo največje mesto Nikaragve na severozahodu države.

Novo!!: Oxford in León, Nikaragva · Poglej več »

Leiden

Leiden je mesto in občina na Nizozemskem.

Novo!!: Oxford in Leiden · Poglej več »

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Novo!!: Oxford in Leonardo da Vinci · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Oxford in London · Poglej več »

Mestna hiša

Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Hamburška mestna hiša v Nemčiji, dokončana 1897 V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska zgradba, glavna upravna zgradba mesta ali druge lokalne skupnosti. Po navadi je mestna hiša sedež mestnega sveta in z njim povezanih oddelkov in njihovih zaposlenih. Prav tako je običajno sedež župana mesta, kraja, trga ali občine. Do sredine 19. stoletja je bil en sam velik odprt prostor (ali dvorana) sestavni del zgradbe mestnega sveta. Dvorana se je lahko uporabljala za seje sveta in druge pomembne dogodke. Velika dvorana, v nadaljevanju mestna hiša, je postala sinonim za celotno zgradbo in upravni organ v njej. Lokalno se uporablja izraz "občinska zgradba", če v hiši ni tako velike dvorane. V mnogih primerih se mestna hiša uporablja ne le za javne funkcije, ampak tudi skladno z možnostmi za različne državljanske in kulturne dejavnosti. To so lahko umetniške predstave, razstave in festivali. Sodobne mestne hiše so pogosto oblikovane tako, da se lahko prilagodijo tem dejavnostim. Kot simbol lokalne uprave imajo mestne hiše značilno arhitekturo, zgradbe pa so tudi zgodovinsko zelo pomembne, na primer Guildhall, London. Zgradba mestne dvorane je lahko tudi kulturna ikona, simbol mesta.

Novo!!: Oxford in Mestna hiša · Poglej več »

Michelangelo Buonarroti

Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).

Novo!!: Oxford in Michelangelo Buonarroti · Poglej več »

Most

Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.

Novo!!: Oxford in Most · Poglej več »

Muzej

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.

Novo!!: Oxford in Muzej · Poglej več »

Obvezni izvod

Obvezni izvod je izvod publikacije, ki ga mora po zakonu zavezanec, navadno izdelovalec ali založnik, oddati določeni ustanovi, organu, navadno knjižnici.

Novo!!: Oxford in Obvezni izvod · Poglej več »

Pablo Picasso

Signatur Pablo Picasso Pablo Ruiz Picasso, španski slikar, grafik in kipar, * 25. oktober 1881, Málaga, Španija, † 8. april 1973, Mougins, Francija.

Novo!!: Oxford in Pablo Picasso · Poglej več »

Perm

Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.

Novo!!: Oxford in Perm · Poglej več »

Pesnik

Pesnik ali poet je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Oxford in Pesnik · Poglej več »

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru.

Novo!!: Oxford in Požar · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Oxford in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Red Svete Trojice

Trinitarični križ Red svete Trojice (tudi Trinitarski red; Ordo Sanctissimae Trinitatis; kratica O.SS.T.) je rimskokatoliški verski red, katerega je ustanovil sveti Janez de Matha.

Novo!!: Oxford in Red Svete Trojice · Poglej več »

Rihard I. Levjesrčni

Rihard I. Levjesrčni, angleški kralj in vojskovodja, * 8. september 1157, Beaumont Palace, Oxford, † 6. april 1199 Châlus, Provinca Limousin, Francija.

Novo!!: Oxford in Rihard I. Levjesrčni · Poglej več »

Sasi

Sási (tudi Saksi,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen v Severnonemški nižini.

Novo!!: Oxford in Sasi · Poglej več »

Stolnica v Oxfordu

Stolnica v Oxfordu ali Kristusova cerkev je stolnica Oxfordske škofije, ki jo sestavljajo županije Oxford, Buckingham in Berks.

Novo!!: Oxford in Stolnica v Oxfordu · Poglej več »

Temza

Temza (izg. /ˈtɛmz/) je ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu.

Novo!!: Oxford in Temza · Poglej več »

Univerza v Oxfordu

Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.

Novo!!: Oxford in Univerza v Oxfordu · Poglej več »

Violina

Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.

Novo!!: Oxford in Violina · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »