Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Elektromagnetno valovanje, Energija, Foton, Gibanje, Gola singularnost, Gravitacijska singularnost, Kvantna mehanika, Lastni čas, Obzorje, Prosti pad, Prostor-čas, Rdeči premik, Richard Phillips Feynman, Splošna teorija relativnosti, Svetloba, Težnost, Telo, Wolfgang Rindler.
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Energija · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Foton · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Gibanje · Poglej več »
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Gola singularnost · Poglej več »
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Gravitacijska singularnost · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Kvantna mehanika · Poglej več »
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Lastni čas · Poglej več »
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Obzorje · Poglej več »
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Prosti pad · Poglej več »
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Prostor-čas · Poglej več »
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Rdeči premik · Poglej več »
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Richard Phillips Feynman · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Svetloba · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Težnost · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Telo · Poglej več »
Wolfgang Rindler
Wolfgang Rindler, avstrijski fizik, * 18. maj 1924, Dunaj, † 8. februar 2019.
Novo!!: Dogodkovno obzorje in Wolfgang Rindler · Poglej več »
