Kazalo
22 odnosi: Ameriško fizikalno društvo, Astrofizika, Dogodkovno obzorje, Fizik, Gola singularnost, Gostota, Kozmologija, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Matematična singularnost, Matematika, Neskončnost, Physical Review Letters, Planckova doba, Prapok, Prostor-čas, Računalnik, Splošna teorija relativnosti, Težnost, Točkasto telo, Ukrivljenost, Vesolje.
- Fizikalni paradoksi
- Fizikalni pojavi
- Splošna teorija relativnosti
Ameriško fizikalno društvo
Ameriško fizikalno društvo (izvirno, kratica APS) je druga največja orgnizacija fizikov za Nemškim fizikalnim društvom.
Poglej Gravitacijska singularnost in Ameriško fizikalno društvo
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Gravitacijska singularnost in Astrofizika
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Poglej Gravitacijska singularnost in Dogodkovno obzorje
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Gravitacijska singularnost in Fizik
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Poglej Gravitacijska singularnost in Gola singularnost
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Gravitacijska singularnost in Gostota
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Gravitacijska singularnost in Kozmologija
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Gravitacijska singularnost in Kvantna gravitacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Gravitacijska singularnost in Kvantna mehanika
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Gravitacijska singularnost in Matematična singularnost
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Gravitacijska singularnost in Matematika
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Gravitacijska singularnost in Neskončnost
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Gravitacijska singularnost in Physical Review Letters
Planckova doba
Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.
Poglej Gravitacijska singularnost in Planckova doba
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Gravitacijska singularnost in Prapok
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Gravitacijska singularnost in Prostor-čas
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Gravitacijska singularnost in Računalnik
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Gravitacijska singularnost in Splošna teorija relativnosti
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Gravitacijska singularnost in Težnost
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Gravitacijska singularnost in Točkasto telo
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Gravitacijska singularnost in Ukrivljenost
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Gravitacijska singularnost in Vesolje
Glej tudi
Fizikalni paradoksi
Fizikalni pojavi
Splošna teorija relativnosti
Prav tako znan kot Prostor-časovna singularnost.