Kazalo
10 odnosi: Džul, Homogenost, Kelvin, Masa, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Snov, Specifična toplota, Telo, Toplota.
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Toplotna kapaciteta in Džul
Homogenost
Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.
Poglej Toplotna kapaciteta in Homogenost
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Toplotna kapaciteta in Kelvin
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Toplotna kapaciteta in Masa
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Toplotna kapaciteta in Mednarodni sistem enot
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Toplotna kapaciteta in Merska enota
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Toplotna kapaciteta in Snov
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Toplotna kapaciteta in Specifična toplota
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Toplotna kapaciteta in Telo
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).