Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Termodinamika in Zakoni termodinamike

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Termodinamika in Zakoni termodinamike

Termodinamika vs. Zakoni termodinamike

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi. Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Podobnosti med Termodinamika in Zakoni termodinamike

Termodinamika in Zakoni termodinamike še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Energija, Fizika, James Prescott Joule, Josiah Willard Gibbs, Krožna sprememba, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Notranja energija, Plin, Prostornina, Ravnovesje, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Snov, Temperatura, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski sistem, Toplota, Toplotno izolirani sistem, Tranzitivnost, Tretji zakon termodinamike, William Thomson.

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Termodinamika · Energija in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Termodinamika · Fizika in Zakoni termodinamike · Poglej več »

James Prescott Joule

James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.

James Prescott Joule in Termodinamika · James Prescott Joule in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Josiah Willard Gibbs in Termodinamika · Josiah Willard Gibbs in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Krožna sprememba

Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.

Krožna sprememba in Termodinamika · Krožna sprememba in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Nicolas Léonard Sadi Carnot

Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.

Nicolas Léonard Sadi Carnot in Termodinamika · Nicolas Léonard Sadi Carnot in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Notranja energija in Termodinamika · Notranja energija in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Plin in Termodinamika · Plin in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Prostornina in Termodinamika · Prostornina in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Ravnovesje

Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.

Ravnovesje in Termodinamika · Ravnovesje in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Rudolf Julius Emmanuel Clausius in Termodinamika · Rudolf Julius Emmanuel Clausius in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Snov in Termodinamika · Snov in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Temperatura in Termodinamika · Temperatura in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Termodinamska spremenljivka

Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.

Termodinamika in Termodinamska spremenljivka · Termodinamska spremenljivka in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Termodinamski sistem

Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.

Termodinamika in Termodinamski sistem · Termodinamski sistem in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Termodinamika in Toplota · Toplota in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Toplotno izolirani sistem

Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.

Termodinamika in Toplotno izolirani sistem · Toplotno izolirani sistem in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Tranzitivnost

Tranzitivnost je matematična lastnost relacije, pri kateri iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim.

Termodinamika in Tranzitivnost · Tranzitivnost in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Tretji zakon termodinamike

Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.

Termodinamika in Tretji zakon termodinamike · Tretji zakon termodinamike in Zakoni termodinamike · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Termodinamika in William Thomson · William Thomson in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Termodinamika in Zakoni termodinamike

Termodinamika 93 odnose, medtem ko je Zakoni termodinamike 49. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 14.08% = 20 / (93 + 49).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Termodinamika in Zakoni termodinamike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: