Kazalo
26 odnosi: Albedo, Gostota, Gram, Grščina, Grška mitologija, Kalipso (luna), Kilometer, Krater (razločitev), Kubični centimeter, Lagrangeeva točka, Naravni satelit, Okean, Saturn, Sočasno vrtenje, Tetija (luna), Začasno označevanje nebesnih teles, Zemeljsko površje, 16. april, 18. maj, 1980, 1981, 1982, 1983, 30. september, 6. junij, 8. april.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1980
- Saturnove lune
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Telesto (luna) in Albedo
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Telesto (luna) in Gostota
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Telesto (luna) in Gram
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Telesto (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Telesto (luna) in Grška mitologija
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Telesto (luna) in Kalipso (luna)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Telesto (luna) in Kilometer
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Telesto (luna) in Krater (razločitev)
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej Telesto (luna) in Kubični centimeter
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Telesto (luna) in Lagrangeeva točka
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Telesto (luna) in Naravni satelit
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Telesto (luna) in Okean
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Telesto (luna) in Saturn
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Telesto (luna) in Sočasno vrtenje
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Telesto (luna) in Tetija (luna)
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Telesto (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Telesto (luna) in Zemeljsko površje
16. april
16.
Poglej Telesto (luna) in 16. april
18. maj
18.
Poglej Telesto (luna) in 18. maj
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Telesto (luna) in 1980
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Telesto (luna) in 1981
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Telesto (luna) in 1982
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Telesto (luna) in 1983
30. september
30.
Poglej Telesto (luna) in 30. september
6. junij
6.
Poglej Telesto (luna) in 6. junij
8. april
8.
Poglej Telesto (luna) in 8. april
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1980
Saturnove lune
Prav tako znan kot Telesta (luna).