Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Diona (luna), Giovanni Domenico Cassini, Itaka, Kalipso (luna), Lagrangeeva točka, Naravni satelit, Podolgovati sferoid, Površinska težnost, Rea (luna), Saturn, Saturnovi naravni sateliti, Seznam astronomskih vsebin, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Sidera Lodoicea, Sotirni satelit, Telesto (luna), Titanija (luna), Trojanski satelit, Voda.
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Novo!!: Tetija (luna) in Diona (luna) · Poglej več »
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Novo!!: Tetija (luna) in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »
Itaka
Itaka je lahko.
Novo!!: Tetija (luna) in Itaka · Poglej več »
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Tetija (luna) in Kalipso (luna) · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Tetija (luna) in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Tetija (luna) in Naravni satelit · Poglej več »
Podolgovati sferoid
Podolgovat sferoid Podolgovat sferoid je sferoid, ki ima polarni premer večji od ekvatorialnega.
Novo!!: Tetija (luna) in Podolgovati sferoid · Poglej več »
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Novo!!: Tetija (luna) in Površinska težnost · Poglej več »
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Novo!!: Tetija (luna) in Rea (luna) · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Tetija (luna) in Saturn · Poglej več »
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Novo!!: Tetija (luna) in Saturnovi naravni sateliti · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Tetija (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam teles v Osončju
Sonce.
Novo!!: Tetija (luna) in Seznam teles v Osončju · Poglej več »
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Novo!!: Tetija (luna) in Seznam teles v Osončju po masi · Poglej več »
Seznam teles v Osončju po polmeru
V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.
Novo!!: Tetija (luna) in Seznam teles v Osončju po polmeru · Poglej več »
Sidera Lodoicea
Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.
Novo!!: Tetija (luna) in Sidera Lodoicea · Poglej več »
Sotirni satelit
Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo.
Novo!!: Tetija (luna) in Sotirni satelit · Poglej več »
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Novo!!: Tetija (luna) in Telesto (luna) · Poglej več »
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Novo!!: Tetija (luna) in Titanija (luna) · Poglej več »
Trojanski satelit
sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.
Novo!!: Tetija (luna) in Trojanski satelit · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Tetija (luna) in Voda · Poglej več »
