Kazalo
24 odnosi: Diona (luna), Geometrični albedo, Gostota, Gram, Grščina, Grška mitologija, Helena (mitologija), Kilometer, Kubični centimeter, Lagrangeeva točka, Naravni satelit, Pireneji, Poimenovanje astronomskih teles, Polidevk (luna), Saturn, Sočasno vrtenje, Začasno označevanje nebesnih teles, 1. marec, 1980, 1988, 2007, 31. julij, 8. junij, 9. februar.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1980
- Saturnove lune
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Helena (luna) in Diona (luna)
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Helena (luna) in Geometrični albedo
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Helena (luna) in Gostota
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Helena (luna) in Gram
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Helena (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Helena (luna) in Grška mitologija
Helena (mitologija)
Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.
Poglej Helena (luna) in Helena (mitologija)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Helena (luna) in Kilometer
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej Helena (luna) in Kubični centimeter
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Helena (luna) in Lagrangeeva točka
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Helena (luna) in Naravni satelit
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Helena (luna) in Pireneji
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Helena (luna) in Poimenovanje astronomskih teles
Polidevk (luna)
Polidevk (grško Πολυδεύκης: Polideúkes) je zelo majhen Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Helena (luna) in Polidevk (luna)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Helena (luna) in Saturn
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Helena (luna) in Sočasno vrtenje
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Helena (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
1. marec
1.
Poglej Helena (luna) in 1. marec
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Helena (luna) in 1980
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Helena (luna) in 1988
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Helena (luna) in 2007
31. julij
31.
Poglej Helena (luna) in 31. julij
8. junij
8.
Poglej Helena (luna) in 8. junij
9. februar
9.
Poglej Helena (luna) in 9. februar