Hitreje kot brskalnik!
130 odnosi: Amorski asteroid, Asteroid, Astronom, August Kopff, Baden, Berenikini kodri (ozvezdje), Carl Zeiss, Catherine Wolfe Bruce, Cerera (pritlikavi planet), Charles Joseph Étienne Wolf, Daljica, Daljnogled, Doktorat, Družina Flora, Edward Emerson Barnard, Enakostranični trikotnik, Friedrich Karl Arnold Schwassmann, Galileo Galilei, Gibanje, Giuseppe Piazzi, Halleyjev komet, Heidelberg, Jata galaksij, Joseph-Louis de Lagrange, Jupiter, Karl Wilhelm Reinmuth, Komet, Komet Wolf, Komet Wolf-Harrington, Kraljeva astronomska družba, Krater (razločitev), Lagrangeeva točka, Lastno gibanje, Lega, Leto, Lev (ozvezdje), Luna, Mars, Medalja Bruceove, Meglica, Nebo, Nemčija, Nemci, Osončje, Ozvezdje, Pritlikavi planet, Prostor, Prva svetovna vojna, Rdeča pritlikavka, Rimska cesta (galaksija), ..., Samuel Heinrich Schwabe, Severna Amerika, Sončeva pega, Sonce, Središče za male planete, Stopinja, Strasbourg, Supernova, Težnost, Temna meglica, Točka, Trikotnik, Trojanski asteroid, Univerza, Univerza v Heidelbergu, Wolf 359, Wolf-Rayetova zvezda, Združene države Amerike, Zemlja, Zemljevid, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Zvezda, 1863, 1932, 21. julij, 3. oktober, 323 Brucija, 325 Heidelberga, 328 Gudrun, 329 Svea, 330 Adalberta, 332 Siri, 333 Badenija, 334 Chicago, 339 Doroteja, 340 Edvarda, 341 Kalifornija, 342 Endimion, 343 Ostara, 351 Irsa, 352 Gisela, 353 Ruperto-Carola, 385 Ilmatar, 386 Siegena, 391 Ingeborg, 392 Wilhelmina, 393 Lampecija, 399 Perzefona, 401 Otilija, 407 Arahna, 408 Fama, 412 Elisabetha, 413 Edburga, 415 Palatia, 417 Suevija, 418 Alemanija, 419 Avrelija, 420 Bertolda, 421 Zahringia, 433 Eros, 434 Madžarska, 435 Ella, 436 Patricia, 442 Eichsfeldia, 443 Fotografika, 446 Eternitas, 447 Valentine, 448 Natalie, 449 Hamburga, 450 Brigitta, 455 Bruchsalia, 456 Abnoba, 457 Alleghenia, 458 Hercinija, 490 Veritas, 532 Herkulina, 809 Lundija, 832 Karin, 845 Naëma, 887 Alinda. Razširi indeks (80 več) »
Amorski asteroid
Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Amorski asteroid · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Asteroid · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Astronom · Poglej več »
August Kopff
August Kopff, nemški astronom, * 5. februar, 1882, Heidelberg, Nemčija, † 25. april 1960, Heidelberg, Nemčija Njemu v čast so poimenovali asteroid 1631 Kopff in krater na Luni.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in August Kopff · Poglej več »
Baden
Baden je lahko.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Baden · Poglej več »
Berenikini kodri (ozvezdje)
Berenikini kodri (- Berenikini lasje) je tradicionalni asterizem, ki je dal ime ozvedju severne nebesne poloble.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Berenikini kodri (ozvezdje) · Poglej več »
Carl Zeiss
Carl Zeiss, nemški optik in podjetnik, * 11. september 1816, Weimar, Nemčija, † 3. december 1888, Jena, Nemčija.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Carl Zeiss · Poglej več »
Catherine Wolfe Bruce
Catherine Wolfe Bruce, ameriška človekoljubka, * 22. januar 1816, New York, ZDA, † 13. marec 1900, New York.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Catherine Wolfe Bruce · Poglej več »
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »
Charles Joseph Étienne Wolf
Charles Joseph Étienne Wolf, francoski astronom, * 9. november 1827, Vorges, Francija, † 4. julij 1918, Saint Servan, Francija.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Charles Joseph Étienne Wolf · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Daljica · Poglej več »
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Daljnogled · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Doktorat · Poglej več »
Družina Flora
Družina Flora je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Družina Flora · Poglej več »
Edward Emerson Barnard
Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Edward Emerson Barnard · Poglej več »
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Enakostranični trikotnik · Poglej več »
Friedrich Karl Arnold Schwassmann
Friedrich Karl Arnold Schwassmann, nemški astronom, * 25. marec 1870, Hamburg, Nemčija, † 19. januar 1964.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Friedrich Karl Arnold Schwassmann · Poglej več »
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Galileo Galilei · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Gibanje · Poglej več »
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Giuseppe Piazzi · Poglej več »
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Halleyjev komet · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Heidelberg · Poglej več »
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Jata galaksij · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Jupiter · Poglej več »
Karl Wilhelm Reinmuth
Karl Wilhelm Reinmuth, nemški astronom, * 4. april 1892, Heidelberg, Nemčija, † 6. maj 1979.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Karl Wilhelm Reinmuth · Poglej več »
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Komet · Poglej več »
Komet Wolf
Komet Wolf ali Wolfov komet (uradna oznaka je 14P/Wolf) je periodični komet z obhodno dobo 8,74 let.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Komet Wolf · Poglej več »
Komet Wolf-Harrington
Komet Wolf-Harrington (uradna oznaka je 43P/Wolf-Harrington) je periodični komet z obhodno dobo približno 6,1 let.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Komet Wolf-Harrington · Poglej več »
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Kraljeva astronomska družba · Poglej več »
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Krater (razločitev) · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Lastno gibanje · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Lega · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Leto · Poglej več »
Lev (ozvezdje)
Lev (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Lev (ozvezdje) · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Luna · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Mars · Poglej več »
Medalja Bruceove
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Medalja Bruceove · Poglej več »
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Meglica · Poglej več »
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Nebo · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Nemci · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Osončje · Poglej več »
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Ozvezdje · Poglej več »
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Pritlikavi planet · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Prostor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Rdeča pritlikavka · Poglej več »
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »
Samuel Heinrich Schwabe
Samuel Heinrich Schwabe, nemški astronom in botanik, * 25. oktober 1789, Dessau, Nemčija, † 11. april 1875, Dessau.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Samuel Heinrich Schwabe · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Severna Amerika · Poglej več »
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Sončeva pega · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Sonce · Poglej več »
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Središče za male planete · Poglej več »
Stopinja
Stopínja ima več pomenov.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Stopinja · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Strasbourg · Poglej več »
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Supernova · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Težnost · Poglej več »
Temna meglica
Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Temna meglica · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Točka · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Trikotnik · Poglej več »
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Trojanski asteroid · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Univerza · Poglej več »
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Univerza v Heidelbergu · Poglej več »
Wolf 359
Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Wolf 359 · Poglej več »
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Wolf-Rayetova zvezda · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Združene države Amerike · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Zemlja · Poglej več »
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Zemljevid · Poglej več »
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Zvezda · Poglej več »
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 1863 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 1932 · Poglej več »
21. julij
21.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 21. julij · Poglej več »
3. oktober
3.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 3. oktober · Poglej več »
323 Brucija
323 Brucija (mednarodno ime 323 Brucia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 323 Brucija · Poglej več »
325 Heidelberga
325 Heidelberga (mednarodno ime je tudi 325 Heidelberga) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 325 Heidelberga · Poglej več »
328 Gudrun
328 Gudrun (mednarodno ime je tudi 328 Gudrun) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 328 Gudrun · Poglej več »
329 Svea
329 Svea (mednarodno ime je tudi 329 Svea) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 329 Svea · Poglej več »
330 Adalberta
330 Adalberta (mednarodno ime je 330 Adalberta) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 330 Adalberta · Poglej več »
332 Siri
332 Siri (mednarodno ime je tudi 332 Siri) je asteroid tipa Xk (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 332 Siri · Poglej več »
333 Badenija
333 Badenija (mednarodno ime je 333 Badenia) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 333 Badenija · Poglej več »
334 Chicago
334 Chicago (mednarodno ime je tudi 334 Chicago) je precej velik asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 334 Chicago · Poglej več »
339 Doroteja
339 Doroteja (mednarodno ime je 339 Dorothea) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma asteroid tipa K ˙(po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 339 Doroteja · Poglej več »
340 Edvarda
340 Edvarda (mednarodno ime je 340 Eduarda) je asteroid tipa S (po Tholenu).
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 340 Edvarda · Poglej več »
341 Kalifornija
341 Kalifornija (mednarodno ime je 341 California) je asteroid tipa S (po Tholenu).
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 341 Kalifornija · Poglej več »
342 Endimion
342 Endimion (mednarodno ime je 342 Endymion) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 342 Endimion · Poglej več »
343 Ostara
343 Ostara (mednarodno ime je tudi 343 Ostara) je asteroid tipa CSGU (po Tholenu).
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 343 Ostara · Poglej več »
351 Irsa
351 Irsa (mednarodno ime je 351 Yrsa) je asteroid tipa S (po Tholenu).
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 351 Irsa · Poglej več »
352 Gisela
352 Gisela (mednarodno ime je 352 Gisela) je asteroid tipa S (po Tholenu).
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 352 Gisela · Poglej več »
353 Ruperto-Carola
353 Ruperto-Carola (mednarodno ime je 353 Ruperto-Carola) je asteroid tipa S (po SMASS).
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 353 Ruperto-Carola · Poglej več »
385 Ilmatar
385 Ilmastar (mednarodno ime je 385 Ilmatar) je asteroid tipa S (po Tholenu) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 385 Ilmatar · Poglej več »
386 Siegena
386 Siegena (mednarodno ime je 386 Siegena) je asteroid tipa C (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 386 Siegena · Poglej več »
391 Ingeborg
391 Ingeborg (mednarodno ime je 391 Ingeborg) je asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 391 Ingeborg · Poglej več »
392 Wilhelmina
392 Wilhelmina (mednarodno ime je 392 Wilhelmina) je asteroid tipa Ch (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 392 Wilhelmina · Poglej več »
393 Lampecija
393 Lampecija (mednarodno ime je 393 Lampetia) je asteroid C (po Tholenu) Xc (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 393 Lampecija · Poglej več »
399 Perzefona
399 Perzefona (mednarodno ime je 399 Persephone) je asteroid tipa X (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 399 Perzefona · Poglej več »
401 Otilija
401 Otilija (mednarodno ime je 401 Ottilia) je asteroid v zunanjem delu asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 401 Otilija · Poglej več »
407 Arahna
407 Arahna (mednarodno ime je 407 Arachne) je asteroid tipa C (po Tholenu) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 407 Arahna · Poglej več »
408 Fama
408 Fama (mednarodno ime je 408 Fama) je asteroid v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 408 Fama · Poglej več »
412 Elisabetha
412 Elisabetha (mednarodno ime je 412 Elisabetha) je asteroid tipa C (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 412 Elisabetha · Poglej več »
413 Edburga
413 Edburga (mednarodno ime je tudi 413 Edburga) je asteroid tipa M (po Tholenu) oziroma X (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 413 Edburga · Poglej več »
415 Palatia
415 Palatia (mednarodno ime je tudi 415 Palatia) je asteroid, ki kaže lastnosti dveh tipov D in P (po Tholenu), v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 415 Palatia · Poglej več »
417 Suevija
417 Suevija (mednarodno ime 417 Suevia) je asteroid tipa X (po Tholenu) oziroma skupine Xk (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 417 Suevija · Poglej več »
418 Alemanija
418 Alemanija (mednarodno ime 418 Alemannia) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 418 Alemanija · Poglej več »
419 Avrelija
419 Avrelija (mednarodno ime 419 Aurelia) je asteroid tipa F (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 419 Avrelija · Poglej več »
420 Bertolda
420 Bertolda (mednarodno ime 420 Bertholda) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 420 Bertolda · Poglej več »
421 Zahringia
421 Zahringia (mednarodno ime 421 Zähringia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 421 Zahringia · Poglej več »
433 Eros
Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 433 Eros · Poglej več »
434 Madžarska
434 Madžarska (mednarodno ime 434 Hungaria) je precej majhen asteroid tipa E v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 434 Madžarska · Poglej več »
435 Ella
435 Ella (mednarodno ime je 435 Ella) je asteroid, ki kaže lastnosti treh tipov D, C in X (po Tholenu), v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 435 Ella · Poglej več »
436 Patricia
436 Patricia (mednarodno ime je 436 Patricia) je asteroid v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 436 Patricia · Poglej več »
442 Eichsfeldia
442 Eichsfeldia (mednarodno ime je 442 Eichsfeldia) je asteroid tipa C (po Tholenu) oziroma Ch (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 442 Eichsfeldia · Poglej več »
443 Fotografika
443 Fotografika (mednarodno ime je 443 Photographica) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma Sl (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 443 Fotografika · Poglej več »
446 Eternitas
446 Eternitas (mednarodno ime 446 Aeternitas) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 446 Eternitas · Poglej več »
447 Valentine
447 Valentine (mednarodno ime je tudi 447 Valentine) je asteroid, ki kaže značilnosti tipa T in tipa D (po Tholenu), v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 447 Valentine · Poglej več »
448 Natalie
448 Natalie (mednarodno ime je tudi 448 Natalie) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 448 Natalie · Poglej več »
449 Hamburga
449 Hamburga (mednarodno ime je tudi 449 Hamburga) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 449 Hamburga · Poglej več »
450 Brigitta
450 Brigitta (mednarodno ime je tudi 450 Brigitta) je asteroid, ki kaže značilnosti treh tipov C, S in U (po Tholenu), v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 450 Brigitta · Poglej več »
455 Bruchsalia
455 Bruchsalia (mednarodno ime je tudi 455 Bruchsalia) je asteroid, ki kaže lastnosti dveh tipov C in P v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 455 Bruchsalia · Poglej več »
456 Abnoba
Brez opisa.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 456 Abnoba · Poglej več »
457 Alleghenia
457 Alleghenia (mednarodno ime je tudi 457 Alleghenia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 457 Alleghenia · Poglej več »
458 Hercinija
458 Hercinija (mednarodno ime je 458 Hercynia) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa L (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 458 Hercinija · Poglej več »
490 Veritas
490 Veritas (mednarodno ime je tudi 490 Veritas) je majhen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 490 Veritas · Poglej več »
532 Herkulina
523 Herkulina (mednarodno ime 532 Herculina) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 532 Herkulina · Poglej več »
809 Lundija
809 Lundija (mednarodno ime 809 Lundia) je majhen dvojni asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 809 Lundija · Poglej več »
832 Karin
832 Karin (mednarodno ime je tudi 832 Karin) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 832 Karin · Poglej več »
845 Naëma
845 Naëma (mednarodno ime je tudi 845 Naëma) je majhen asteroid tipa C (po razvrščanju SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 845 Naëma · Poglej več »
887 Alinda
887 Alinda (mednarodno ime je tudi 887 Alinda) je precej majhen asteroid tipa S v asteroidnem pasu.
Novo!!: Max Franz Joseph Cornelius Wolf in 887 Alinda · Poglej več »
Preusmerja sem:
Max Wolf, Maximilian Franz Joseph Cornelius Wolf.
