Kazalo
36 odnosi: Akrecijski disk, ATLAST teleskop, Delta v, Družina Hilda, Gaia (vesoljsko plovilo), Helena (luna), Hillova krogla, Joseph-Louis de Lagrange, Kalipso (luna), Lagrangeeva točka, Marsov Trojanec, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Nebesna mehanika, Neptun, Neptunov Trojanec, Osončje, Poimenovanje astronomskih teles, Polidevk (luna), Resonančno čezneptunsko telo, Saturnovi naravni sateliti, Seznam astronomskih vsebin, Sotirni satelit, Telesto (luna), Tetija (luna), Trojanski asteroid, Trojanski satelit, Vesoljski observatorij, Vesoljski teleskop James Webb, Webbovo prvo globoko polje, (385571) Otrera, (527604) 2007 VL305, (60621) 2000 FE8, 2001 QR322, 2005 TN53, 2006 RJ103, 385695 Clete.
Akrecijski disk
zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.
Poglej Lagrangeeva točka in Akrecijski disk
ATLAST teleskop
ATLAST teleskop (ang. Advanced Technology Large-Aperture Space Telescope - ATLAST) je predlagani vesoljski teleskop z 8 do 16,9 metrskim zrcalom, precej večjim do Hubbla.
Poglej Lagrangeeva točka in ATLAST teleskop
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Poglej Lagrangeeva točka in Delta v
Družina Hilda
Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.
Poglej Lagrangeeva točka in Družina Hilda
Gaia (vesoljsko plovilo)
Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.
Poglej Lagrangeeva točka in Gaia (vesoljsko plovilo)
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Lagrangeeva točka in Helena (luna)
Hillova krogla
Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.
Poglej Lagrangeeva točka in Hillova krogla
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Lagrangeeva točka in Joseph-Louis de Lagrange
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Lagrangeeva točka in Kalipso (luna)
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Lagrangeeva točka in Lagrangeeva točka
Marsov Trojanec
Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.
Poglej Lagrangeeva točka in Marsov Trojanec
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Lagrangeeva točka in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Lagrangeeva točka in Nebesna mehanika
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Lagrangeeva točka in Neptun
Neptunov Trojanec
Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).
Poglej Lagrangeeva točka in Neptunov Trojanec
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Lagrangeeva točka in Osončje
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Lagrangeeva točka in Poimenovanje astronomskih teles
Polidevk (luna)
Polidevk (grško Πολυδεύκης: Polideúkes) je zelo majhen Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Lagrangeeva točka in Polidevk (luna)
Resonančno čezneptunsko telo
Resonančno čezneptunsko telo je čezneptunsko telo, ki je v orbitalni resonanci z Neptunom.
Poglej Lagrangeeva točka in Resonančno čezneptunsko telo
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Poglej Lagrangeeva točka in Saturnovi naravni sateliti
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin
Sotirni satelit
Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo.
Poglej Lagrangeeva točka in Sotirni satelit
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Lagrangeeva točka in Telesto (luna)
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Lagrangeeva točka in Tetija (luna)
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Poglej Lagrangeeva točka in Trojanski asteroid
Trojanski satelit
sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.
Poglej Lagrangeeva točka in Trojanski satelit
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Poglej Lagrangeeva točka in Vesoljski observatorij
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Poglej Lagrangeeva točka in Vesoljski teleskop James Webb
Webbovo prvo globoko polje
Webbovo prvo globoko polje je prva operativna slika vesoljskega teleskopa James Webb in prikazuje jato galaksij SMACS 0723; 4,6 milijarde svetlobnih let od Zemlje.
Poglej Lagrangeeva točka in Webbovo prvo globoko polje
(385571) Otrera
(385571) Otrera ali 2004 UP 10 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Lagrangeeva točka in (385571) Otrera
(527604) 2007 VL305
2007 VL305 ali 2007 VL 305 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Lagrangeeva točka in (527604) 2007 VL305
(60621) 2000 FE8
2006 RJ103 ali 2006 RJ 103 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Lagrangeeva točka in (60621) 2000 FE8
2001 QR322
2001 QR322 ali 2001 QR 322 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Lagrangeeva točka in 2001 QR322
2005 TN53
2005 TN53 ali 2005 TN 53 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Lagrangeeva točka in 2005 TN53
2006 RJ103
2006 RJ103 ali 2006 RJ 103 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Lagrangeeva točka in 2006 RJ103
385695 Clete
(385695) 2005 TO74 ali (385695) 2005 TO74 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Lagrangeeva točka in 385695 Clete
Prav tako znan kot L-točka, L5 točka, Libracijska točka, Trojanska točka.