Kazalo
30 odnosi: Cassini-Huygens, Fojba (luna), Fotometrija, George Phillips Bond, Grščina, Grška mitologija, Izsrednost, Japet (luna), John Frederick William Herschel, Kilogram, Kilometer, Naravni satelit, Orbitalna resonanca, Pospešek, Proteus (luna), Rdeča, Saturn, Teorija kaosa, Titan (luna), Titan (mitologija), Udarni krater, Voyager 2, Vrtenje, William Cranch Bond, William Lassell, 16. september, 1847, 1848, 2005, 25. september.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1848
- Saturnove lune
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Hiperion (luna) in Cassini-Huygens
Fojba (luna)
Fojba je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
Poglej Hiperion (luna) in Fojba (luna)
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Poglej Hiperion (luna) in Fotometrija
George Phillips Bond
George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Hiperion (luna) in George Phillips Bond
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Hiperion (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Hiperion (luna) in Grška mitologija
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Hiperion (luna) in Izsrednost
Japet (luna)
Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.
Poglej Hiperion (luna) in Japet (luna)
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
Poglej Hiperion (luna) in John Frederick William Herschel
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Hiperion (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Hiperion (luna) in Kilometer
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Hiperion (luna) in Naravni satelit
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Hiperion (luna) in Orbitalna resonanca
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Hiperion (luna) in Pospešek
Proteus (luna)
Proteus (grško Πρωτεύς: Proteus) je največji Neptunov notranji naravni satelit in drugi največji med vsemi Neptunovimi sateliti.
Poglej Hiperion (luna) in Proteus (luna)
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Hiperion (luna) in Rdeča
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Hiperion (luna) in Saturn
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Poglej Hiperion (luna) in Teorija kaosa
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Hiperion (luna) in Titan (luna)
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Hiperion (luna) in Titan (mitologija)
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Hiperion (luna) in Udarni krater
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Hiperion (luna) in Voyager 2
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Hiperion (luna) in Vrtenje
William Cranch Bond
William Cranch Bond, ameriški urar in astronom, * 9. september 1789, Falmouth (sedaj Portland), Maine, ZDA, † 29. januar 1859, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Hiperion (luna) in William Cranch Bond
William Lassell
William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.
Poglej Hiperion (luna) in William Lassell
16. september
16.
Poglej Hiperion (luna) in 16. september
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Hiperion (luna) in 1847
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Hiperion (luna) in 1848
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hiperion (luna) in 2005
25. september
25.
Poglej Hiperion (luna) in 25. september