Kazalo
27 odnosi: Astronomska enota, Dan, Ekvator, Grščina, Grška mitologija, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Krogla, Kubični meter, Laplaceova ravnina, Mimas (luna), Naravni satelit, Neptun, Osončje, Saturn, Sočasno vrtenje, Udarni krater, Voyager 2, Začasno označevanje nebesnih teles, 16. julij, 16. junij, 16. september, 18. avgust, 1989, 1991, 7. julij.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1989
- Neptunove lune
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Proteus (luna) in Astronomska enota
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Proteus (luna) in Dan
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Proteus (luna) in Ekvator
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Proteus (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Proteus (luna) in Grška mitologija
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Proteus (luna) in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Proteus (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Proteus (luna) in Kilometer
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Proteus (luna) in Krogla
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Proteus (luna) in Kubični meter
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Proteus (luna) in Laplaceova ravnina
Mimas (luna)
Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Proteus (luna) in Mimas (luna)
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Proteus (luna) in Naravni satelit
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Proteus (luna) in Neptun
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Proteus (luna) in Osončje
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Proteus (luna) in Saturn
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Proteus (luna) in Sočasno vrtenje
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Proteus (luna) in Udarni krater
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Proteus (luna) in Voyager 2
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Proteus (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
16. julij
16.
Poglej Proteus (luna) in 16. julij
16. junij
16.
Poglej Proteus (luna) in 16. junij
16. september
16.
Poglej Proteus (luna) in 16. september
18. avgust
18.
Poglej Proteus (luna) in 18. avgust
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Proteus (luna) in 1989
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Proteus (luna) in 1991
7. julij
7.
Poglej Proteus (luna) in 7. julij