Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Jupiter in Saturn
Jupiter in Saturn še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Amonijak, Astronomska enota, Ekvator, Epoha (astronomija), Etan, Ganimed (luna), Helij, Julijansko leto, Kelvin, Kovinski vodik, Metan, Naravni satelit, Neptun, Ogljik, Osončje, Planet, Plinasti orjak, Pospešek, Rimska mitologija, Sonce, Težni pospešek, Uran (planet), Voda, Vodik, Zemljin polmer, Zemljina masa.
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Amonijak in Jupiter · Amonijak in Saturn ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Jupiter · Astronomska enota in Saturn ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Jupiter · Ekvator in Saturn ·
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Epoha (astronomija) in Jupiter · Epoha (astronomija) in Saturn ·
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Etan in Jupiter · Etan in Saturn ·
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Ganimed (luna) in Jupiter · Ganimed (luna) in Saturn ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Jupiter · Helij in Saturn ·
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Julijansko leto in Jupiter · Julijansko leto in Saturn ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Jupiter in Kelvin · Kelvin in Saturn ·
Kovinski vodik
Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.
Jupiter in Kovinski vodik · Kovinski vodik in Saturn ·
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Jupiter in Metan · Metan in Saturn ·
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Jupiter in Naravni satelit · Naravni satelit in Saturn ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Jupiter in Neptun · Neptun in Saturn ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Jupiter in Ogljik · Ogljik in Saturn ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Jupiter in Osončje · Osončje in Saturn ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Jupiter in Planet · Planet in Saturn ·
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Jupiter in Plinasti orjak · Plinasti orjak in Saturn ·
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Jupiter in Pospešek · Pospešek in Saturn ·
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Jupiter in Rimska mitologija · Rimska mitologija in Saturn ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Jupiter in Sonce · Saturn in Sonce ·
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Jupiter in Težni pospešek · Saturn in Težni pospešek ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Jupiter in Uran (planet) · Saturn in Uran (planet) ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Jupiter in Voda · Saturn in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Jupiter in Vodik · Saturn in Vodik ·
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Jupiter in Zemljin polmer · Saturn in Zemljin polmer ·
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Jupiter in Saturn imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Jupiter in Saturn
Primerjava med Jupiter in Saturn
Jupiter 123 odnose, medtem ko je Saturn 56. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 14.53% = 26 / (123 + 56).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Jupiter in Saturn. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
